LJUBLJANA – Danes se bodo poslanke in poslanci končno lotili prve (komaj prve) obravnave predloga zakona o fiskalnem pravilu. Zamujamo, ja. Predlog tega zakona bodo, skratka, vzeli pod drobnogled z veliko zamudo, kaže pa, da bo predlagano zakonsko besedilo že danes (pa tudi v nadaljnjem zakonodajnem postopku) dobilo zadostno podporo. Konec koncev zato, ker naj bi na nedavnih srečanjih predsednika vlade dr. Mira Cerarja in ministra za finance dr. Dušana Mramorja s predstavniki SDS, NSi in ZaAB, to so namreč predstavniki vlade vidno zadovoljno poudarjali po njih, »prišlo do vsaj delnega zbližanja stališč«. Za tako imenovani izvedbeni zakon o fiskalnem pravilu – fiskalno pravilo, po katerem naj bi bili bodisi proračunski prihodki brez zadolževanja uravnoteženi s proračunskimi izdatki bodisi proračunski prihodki v presežku, je namreč državni zbor v slovensko ustavo, to je znano, zapisal že pred skoraj dvema letoma (že spomladi 2013) – morata, zato da bi bil sprejet, v državnem zboru glasovati najmanj dve tretjini poslank in poslancev, med katerimi je tudi kar precej opozicijskih.
Vlada zagovarja postopno uveljavitev fiskalnega pravila, minister Mramor, ki ima ali bo vsaj moral imeti na voljo največ informacij, pa je razmeroma optimističen in obljublja, da bi Slovenija strukturni primanjkljaj lahko odpravila »v štirih do petih letih«. Pravi tudi, da mora pač država, ko so časi boljši (ko so tako imenovana leta debelih krav), imeti večje presežke, v slabih, kriznih časih pa je povsem razumljivo, da ima lahko bistveno večji primanjkljaj. Kaj bo s Slovenijo in Evropsko unijo čez štiri do pet let, je nedvomno težko prerokovati oziroma niti ne bi bilo smiselno špekulirati, nekaj pa je jasno: takrat bomo skoraj gotovo že imeli drug(ačn)o vlado, kar pomeni, da dr. Cerar in dr. Mramor najbrž ne bosta več premier in finančni minister ter se jima pač ne bo treba za zdajšnje obljube zagovarjati pred takratnimi poslanci.
Odprta vprašanja in dvomi
No, predsednik SDS Janez Janša je že v petek opozoril, da je še veliko vprašanj odprtih. Med drugim je dejal: »Konceptualno gre še vedno za dva različna pristopa, naš v celoti upošteva to, kar piše v ustavi, vladni predlog pa od tega odstopa. Mi pri fiskalnem pravilu upoštevamo ustavo, vlada je ne.« Je pa resda ob tem tudi še dodal, da bodo v SDS proučili nekatere elemente in presodili, ali je v trenutku, ko so politična razmerja v vladni koaliciji žal takšna, da se nekega resnega koraka naprej (še) ne da narediti, morda le pametno podpreti – polovični korak.
SDS bo zato do prve obravnave oblikoval stališče, a je še veliko stvari odprtih, tako da bo razprava verjetno še nekaj časa trajala. Poudaril je, da v Sloveniji potrebujemo resno razpravo o vzrokih zdajšnjih fiskalnih težav (o tem, kako se nekatere dozdajšnje slovenske vlade zapravljale več, kot je bila naša država sposobna ustvariti v njihovih mandatih), saj bodo, če bomo znali odpraviti te vzroke, izginile tudi posledice.
Tudi predsednica NSi Ljudmila Novak je že pred zadnjo sejo izvršilnega odbora svoje stranke pomenljivo opozorila: »Finančni minister dr. Dušan Mramor nam je pretekli teden na usklajevanju glede zakona o fiskalnem pravilu predstavil svojo formulo. Do neke mere se je približal našemu predlogu, vendar to, kar nam je predstavil, še ni švicarska formula, ki jo zagovarjamo v NSi. Naši strokovnjaki so Mramorjevo formulo proučili, toda še vedno imajo nekatere zadržke. Imamo pa konkretne predloge.«
Nekateri so prepričani, da bosta končna presoja in odločitev SDS in NSi skoraj gotovo odvisni tudi od tega, kaj bosta pripravljena Cerar in Mramor zagovarjati pri privatizaciji (prodaji) državnih podjetij. Jasno, poleg stališč poslanskih skupin SDS in NSi bo, kajpak, na današnji in na končni razplet vplival tudi odgovor na vprašanje, kako se bodo opredelili v tretji opozicijski stranki, v Zavezništvu Alenke Bratušek (ZaAB), saj tudi na glasove njenih poslancev računata dr. Cerar in dr. Mramor. Drži, tudi vodja poslanske skupine ZaAB Jani Möderndorfer je že pred dnevi pojasnil, kako zelo pomembno je zagotoviti vnaprejšnje zaveze med tistimi parlamentarnimi strankami, ki so pripravljene podpreti zakon o fiskalnem pravilu, ter tudi, da bo dovolj manevrskega prostora, ki omogoča normalno pot, ki pa, seveda, vsem zagotovo ne bo všeč. Danes naj bi bilo vsekakor znano, koliko manevrskega prostora je bilo (ali ni bilo) po mnenju posamezne parlamentarne stranke.
Do zdaj veliko sprenevedanja Spomnimo se: na podlagi fiskalnega pravila, ki ga je državni zbor v ustavo zapisal maja 2013, bi morali – če bi bili verodostojna pravna država, kar bržda res nismo – izvedbeni zakon za uveljavitev fiskalnega pravila sprejeti najpozneje do konca novembra 2013, vendar se vladi premierke mag. Alenke Bratušek ne takrat ne pozneje ni mudilo. Takrat še Pozitivna Slovenija Bratuškove in Jankovića pa se je celo sprenevedala, češ pravzaprav ni nujno, da vlada pripravi in predlaga izvedbeni zakon. Da bi ga lahko predlagali tudi poslanci neke opozicijske stranke. |
