LJUBLJANA – Tisti člani državnotožilskega sveta, ki so se utegnili udeležiti včerajšnje seje, so se že lahko seznanili z odgovorom generalnega državnega tožilca dr. Zvonka Fišerja na zanj še kako resne obtožbe (ugotovitve) protikorupcijske komisije, ki je v Fišerjevem ravnanju pri imenovanju nekdanjega Zalarjevega državnega sekretarja Boštjana Škrleca za generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva izrecno odkrila znake korupcije. Da bo Fišer najbrž poskušal ugotovitve KPK zanikati kot domnevno politične (neutemeljene), je bilo bržda tako vsakomur jasno že vnaprej. Čeprav že dlje vemo, da ne gre samo za ugotovitve KPK: podobno kot KPK sta ugotovila (razsodila) že upravno sodišče, ki je Fišerjevo vlogo pri imenovanju Škrleca na položaj generalnega direktorja VDT že decembra 2012 označilo za samovoljo pri izvrševanju oblasti, in tudi neposredni pravosodni nadzor ministrstva za pravosodje. Tokrat bi lahko celo rekli, da so, pa naj se sliši še tako nenavadno, enakega ali vsaj zelo, zelo podobnega mnenja premier dr. Miro Cerar in prvak SDS Janez Janša, pravosodni minister mag. Goran Klemenčič in opozicijski poslanec dr. Vinko Gorenak, koalicija in opozicija, poleg tega pa, kar je, jasno, še najpomembneje, tudi KPK, upravno sodišče in še pravosodno ministrstvo. In vse to ne zadostuje?
Tudi KPK se je pritožil
Kaže, da ne, kljub temu sta Fišer in nekdanji pravosodni minister Aleš Zalar po objavi ugotovitev KPK samozavestno napovedala, da se bosta pritoževala, dokler se še bosta lahko, oziroma da bosta najbrž tudi tožila državo. Zalar je, na primer, najprej naslovil svojo pritožbo na ustavno sodišče, hkrati pa že napovedal, da bo v upravnem sporu vložil še tožbo zoper odločitev KPK. Kar je tudi storil. In to se mu je za zdaj obrestovalo: upravno sodišče je na Zalarjev predlog izdalo začasno odredbo in protikorupcijski komisiji naložilo, naj s svojih spletnih strani do sprejema sodne odločitve umakne sklepne ugotovitve o spornem imenovanju generalnega direktorja vrhovnega tožilstva v tistem delu, ki se nanaša na nekdanjega pravosodnega ministra. Ni nobenega dvoma, da je protikorupcijska komisija morala upoštevati začasno odredbo upravnega sodišča, se pa je nemudoma zaradi tega pritožila na vrhovno sodišče. In ni preklicala svojih ugotovitev ali jih spremenila.
Fišer je, tudi to je najmanj nedopustno in škandalozno, pred enim tednom namigoval, da je prav politika menda tista, ki dopušča, da KPK deluje na nenormalen in nelegitimen način. S tem naj bi politika vzdrževala razmere, v kakršnih lahko potem KPK izkorišča za politične diskreditacije. Na to so se, kajpak, odzvali – nenavadno bi bilo, če se ne bi – iz ministrstva za pravosodje in opozorili, da se takšna retorika pravzaprav »giblje že na meji sprejemljivega in dostojnega«.
Razmeroma nabožna (naivna) pričakovanja, da bi čim prej, morda celo že včeraj sledila z jasnimi argumenti podprta dokončna presoja državnotožilskega sveta, pa je bilo mogoče opaziti v več komentarjih, ne samo v tistih, ki sta jih dajala pravosodno ministrstvo oziroma minister Klemenčič. Če omenimo le dva med bolj takšnimi zgovornimimi komentatorji: ja, tudi premier Cerar je jasno in glasno poudaril enako kot minister Klemenčič, nekdanji predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Drago Kos pa je pritrdil, da bi Fišer moral odstopiti že lani, da pa bi, glede na to, da zaseda tako občutljivo funkcijo (ker je predstojnik organa, ki po uradni dolžnosti preganja odgovorne za nedopustne kršitve), še vedno lahko storil tak korak – v prid integritete državnega tožilstva.
In? Parlamentarni odbor za pravosodje bo v četrtek obravnaval predlog sklepa v zvezi s sodbo upravnega sodišča glede nezakonitega imenovanja Boštjana Škrleca za generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva in ugotovitvijo KPK glede koruptivnega ravnanja nekdanjega pravosodnega ministra Aleša Zalarja in generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja v isti zadevi. Najmanj, kar bi v vsaki kolikor toliko demokratični in pravni državi najbrž lahko pričakovali, je to, da se bo generalni državni tožilec udeležil te seje navedenega parlamentarnega odbora. Ker pa živimo v Sloveniji, si pri nas tega nihče ne upa več niti pričakovati. Drži, zato, ker menda ne more sodelovali v parlamentarni razpravi (polemizirati s poslanci), Fišerja skoraj gotovo ne bo niti na izredni seji državnega zbora, na kateri bodo le dan pozneje, v petek (na zahtevo poslanskih skupin SDS in NSi), razpravljali o ugotovitvah KPK glede njegove in Zalarjeve koruptivnosti.
Brglezov poziv Fišerju
Ni nobenega dvoma, med nalogami generalnega državnega tožilca je tudi to, da vsako leto (najpozneje do 15. aprila) pripravi poročilo o delu tožilstva za minulo leto in ga pošlje (ali prinese) v državni zbor. Zdajšnjemu generalnemu državnemu tožilcu dr. Zvonku Fišerju pa tega še nikoli ni uspelo pravočasno storiti. Če so zaradi tega doslej zaman protestirali le predstavniki opozicije, se je letos, ko je Fišer v državni zbor do 15. aprila poslal samo več statističnih tabel brez vsakega dodatnega pojasnila, končno oglasil tudi predsednik parlamenta in eden od najvplivnejših članov vodstva Cerarjevega SMC dr. Milan Brglez. Brglez je Fišerju poslal resda vljudno, vendar povsem nedvoumno sporočilo, s katerim ga je opozoril, da že vrsto ne upošteva zakona o državnem tožilstvu: Brglez ga je pozval, naj vendarle že spoštuje svoje zakonske obveze.
