LJUBLJANA – Farmacevtske družbe, včlanjene v Evropsko zvezo farmacevtske industrije in farmacevtskih združenj (Efpia) iz resda samo 33 držav, so se letos prvič odločile, da bodo na začetku poletja objavile plačila, nakazila oziroma tudi drug(ačn)e prenose vrednosti na račune javnih zdravstvenih delavcev in prav tako javnih zdravstvenih ustanov. Le podatke o prenosih na račune javnih. Podatke o takšnih prenosih v Sloveniji so zadnji dan letošnjega junija objavili farmacevti v sklopu Mednarodnega foruma znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb. Zakaj pa so se odločili, da bodo zainteresiranim javnostim poslej vsako leto transparentno (povsem pregledno) omogočili vpogled v podatke o svojih nakazilih javnim zdravstvenim krogom? Menda zaradi implementacije (uveljavitve) kodeksa transparentnosti, ki kot »samoregulatorni akt inovativne farmacevtske industrije« zavezuje farmacevtske družbe. Menda gre res za to.
Farmacevtski prsti v politični marmeladi Hrvaški premier v odstopu Tihomir Orešković je minulo sredo razkril, da se je v Bruslju z našim premierjem dr. Mirom Cerarjem pogovarjal celo o tem, kako je mogoče uspešno ustanoviti novo politično stranko. Ker? Ker tudi on očitno razmišlja o ustanovitvi svoje stranke. In kako bi bil Orešković lahko povezan z odločitvijo farmacevtskih družb, da bodo odslej bolj transparentno finančno podpirale zdravstvene delavce in zdravstvene ustanove? Ni in je. Na čelo hrva- ške vlade je naključno prišel s položaja finančnega direktorja za Evropo izraelske farmacevtske korporacije Teva. Tiste Teve, ki je od leta 2008 lastnica svojčas hrvaškega ponosa Plive, v kateri je bil Orešković pred preselitvijo na zadnjo direktorsko funkcijo povsem naključno predsednik uprave. Morda farmacevtski lobi na Hrvaškem, tako trdijo nekateri, res še vedno ni dovolj močan, Oreškovič pa zato zelo dobro pozna način dela farmacevtskih družb in farmacevtskega lobija, njun finančni vpliv ter možnost uspešnega združevanja farmacevtskih in političnih ambicij in priložnosti. Ko gre za politiko, naključij namreč ni. |
Nekateri, na primer Transparency International Slovenia – Društvo Integriteta, so nad takšno odločitvijo farmacevtskih združenj in družb navdušeni: »Ugotavljamo, da se je farmacevtska industrija prva lotila objavljati transakcije iz podjetij v javni sektor (v javni sektor! op. J. V.), in nadejamo se, da bodo tej praksi sledili vsi ključni akterji. Prav tako upamo, da bo okolica pozitivno sprejela te ukrepe in se bo zavzemanje za večjo transparentnost postopoma razširilo še na vsa druga področja – na področje gradbeništva, visokega šolstva, logistike itn.«
Mimogrede, iz TI Slovenia resda hkrati opozarjajo, da, medtem ko sta razmeroma visoka stopnja preglednosti javnih izdatkov in v zvezi s to tudi javni poudarek, namenjen javnim izdatkov, »transakcije, ki se stekajo v javni sektor iz zasebnega, ostajajo zavite v tančico skrivnosti«. Natanko tako.
Problem so osebni podatki?
Če se še za hip zadržimo pri kakor nadvse hvalevredni odločitvi članic Efpie. Vsako leto (enkrat na leto oziroma do konca junija) nameravajo objavljati podatke o svojih donacijah in prispevkih za izobraževanje, za kritje stroškov, povezanih z različnimi dogodki in prireditvami, o nadomestilih za storitve in svetovanje ter o svojih izdatkih na področju raziskav in razvoja. No, pri finančni podpori konkretnim, posameznim zdravstvenim delavcem so že letos, tako pa naj bi bilo tudi v prihodnje, objavile samo tiste podatke, za objavo katerih so jim dali soglasje prejemniki nakazil. Ker je poimenska objava podatkov o teh nakazilih glede na zakon o varstvu osebnih podatkov mogoča le na podlagi predhodnega pisnega soglasja prejemnikov. Še tiste podatke, ki so jih objavile, pa so zgolj v tako imenovani agregirani obliki, saj menijo, da zadostuje, če transparentno objavijo skupno vrednost prenosov po posameznih dejavnostih in število posameznikov, ki jim je bil denar nakazan. Takšen zakon pač imamo. Seveda, tudi ta gordijski vozel bi bilo mogoče na mah presekati. Zadostovalo bi, da farmacevtske družbe, ki tako dobrohotno nakazujejo denar zdravstvenim delavcem, vsem tem že vnaprej zelo jasno povedo, da bodo denar dobili (še)le v primeru, da se bodo strinjali, da se lahko podatek o njihovem prejemku objavi junija naslednje leto. Niti zakona za to ni treba spreminjati. Le zakaj človek takrat, ko članice neke vplivne zveze združenj želijo biti transparentne oziroma želijo denar na različne konce nakazovati bolj transparentno, najprej posumi, da poskušajo javnosti še enkrat peljati žejne čez vodo? Morda zato, ker zadnja piarovska (všečna) poteza Efpie ni komaj prva. Že na začetku leta 2012 so se različni komentatorji »naključno« navduševali nad tem, da se je celo generalni direktor Efpie Richard Bergström udeležil mednarodnega foruma, na katerem so razpravljali o pomenu in pomembnosti inovativnih zdravil za družbo, o zdravilih, ki lahko izrazito izboljšajo kakovost življenja bolnikov in njihovo življenje celo podaljšujejo ter posledično povečajo produktivnost družbe. Bo že res. Brez skrbi, zloglasni predstavniki farmacevtskih lobijev in tisti, ki jim ti radodarno finančno podpirajo, pozneje pa o tem »transparentno« poročajo kvečjemu v agregirani obliki, prav gotovo vedo, kako se takšnim stvarem streže.