S prihodom nove oblasti so se spet pojavili želje, ideje in pritiski po dodatni decentralizaciji slovenskega visokega šolstva, ki sta ji vlada Boruta Pahorja in nekdanji minister za visoko šolstvo Gregor Golobič nasprotovala. Univerzi v Ljubljani, Mariboru, Kopru in Novi Gorici naj bi se pridružili še univerzi v Novem mestu in Kranju, želje po novih fakultetah pa se pojavljajo tudi v Celju, na Ptuju in še kje. Za to naj bi se najbolj zavzemala Novomeščan Borut Rončevič, sicer izredni profesor na fakulteti za uporabne družbene vede v Novi Gorici, in še en izredni profesor s te fakultete, ki je v sklopu Univerze v Novi Gorici, Matej Makarovič. Pisala sta tudi visokošolski program stranke SDS, ki v novi vladi pod ministrom Žigom Turkom pokriva ta resor. Kot kaže, pa prav pragmatični in realni minister Turk ni preveč navdušen nad Rončevičevo in Makarovičevo idejo, ki bi jo lahko poimenovali tudi faks v vsako slovensko vas, saj se zaveda, da za to nimamo ne sredstev ne preostalih pogojev. Turk se očitno še dolgo ne bo opredelil do ustanavljanja novih univerz, vsaj prvo leto svojega ministrovanja ne. Zanimivo, da se nekaj zatika tudi okoli imenovanja Rončeviča za direktorja direktorata prav na tem ministrstvu, kar naj bi bila nagrada za njegovo vsestransko podporo in sodelovanje z Janševo stranko.
Rektorji proti novim univerzam
Proti novim univerzam pa so predvsem vse štiri zdajšnje univerze oziroma njihovi rektorji: ljubljanski Stanislav Pejovnik, mariborski Danijel Rebolj, ki je tudi predsednik rektorske konference, rektor Univerze na Primorskem v Kopru Dragan Marušič in rektor novogoriške univerze Danilo Zavrtanik. Vsi štirje so seveda tudi ugledni visokošolski profesorji in doktorji znanosti. Rektorji opozarjajo, da je denarja za visoko šolstvo vse manj, če ga bodo drobili, pa ga bo seveda še manj. Dušan Mramor, dekan ekonomske fakultete, predsednik upravnega odbora Univerze v Ljubljani in nekdanji finančni minister, pravi, da se je proračunski visokošolski delež zmanjševal celo v letih največje gospodarske rasti, to je v času prve Janševe vlade. Stroške izobraževanja je v zadnjih letih povečala še bolonjska prenova, ki smo ji po ukazu iz Bruslja slepo sledili.
Po vpisu na fakultete smo v evropskem vrhu
Toda to še ni vse. Primanjkuje nam tudi habilitiranih visokošolskih učiteljev. Kot mi je zaupal eden izmed najuglednejših slovenskih univerzitetnih profesorjev, ki ne želi biti imenovan, tudi sam nekoč in zdaj na najvišjih vodstvenih položajih Univerze v Ljubljani, je že zdaj eden od učinkov masovnega študija pri nas (po vpisu na fakultete smo po številu mladih prebivalcev v evropskem vrhu) znižanje sredstev na študenta in s tem posledično manjša kakovost študija. Tak masovni vpis, ki bi ga nove univerze samo še povečale, je vplival tudi na kazalnike, ki so bistveni za oceno učinkovitosti visokega šolstva v Sloveniji. Po mnenju omenjenega profesorja bi že zdaj potrebovali okoli 500 visokošolskih učiteljev in prav toliko njihovih asistentov, ki jih kajpak nimamo, kaj šele denar, da bi jih plačali. Kje jih bomo našli za univerzi v Novem mestu in Kranju in iz česa plačali, Rončevič in Makarovič v svojem programu nista zapisala.
Najbolj smešno pri nerealnih in popolnoma zgrešenih željah in hotenjih vrlih snovalcev novih univerz pa je, da se bo vsak čas, menda še letos pred jesenjo, ob ljubljanski biotehniški fakulteti pod Rožnikom začela gradnja novih fakultet za kemijo, kemijsko tehnologijo, računalništvo in informatiko. Sredstva za nove fakultete so že zagotovljena iz kohezijskih skladov Bruslja, gradnja pa ljubljansko univerzo, ki jih je pridobila, oziroma državo ne bo stala nič.
