LJUBLJANA – »To je stalna mantra, vsako leto vsaj dva- do trikrat ponovijo, da so 'podfinancirani' in podobno. To ni nič novega,« je na ostre očitke o načrtovani razgradnji UKC Ljubljana in celotnega javnega zdravstvenega sistema, ki jih je minuli teden vodstvo UKC Ljubljana izreklo na račun Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), odgovoril generalni direktor Samo Fakin.
V UKC Ljubljana pojasnjujejo, da imajo zaposlenih 7700 ljudi, vsako leto pa opravijo več kot 1,200.000 zdravstvenih obravnav. Pravijo, da je edina primerljiva bolnišnica v bližini AKH na Dunaju. »Ne zgodi se, da bi v UKC Ljubljana preusmerjali bolnike v druge slovenske bolnišnice, se pa (pre)pogosto soočamo s tem, da druge bolnišnice preusmerjajo bolnike k nam.« Priznavajo, da so bila tudi zato pričakovanja glede dodatnega denarja z napovedanim aneksom št. 2 k splošnemu dogovoru za leto 2014 zelo visoka. Za lansko leto je bilo za izvajalce zdravstvenih storitev namenjenih skoraj 6 milijonov evrov oziroma na letni ravni skoraj 11 milijonov evrov. UKC Ljubljana je za lansko leto dobil le 150.000 evrov oziroma na letni ravni 450.000 evrov. »To je kaplja v morje za institucijo, ki ekonomsko predstavlja več kot 20 odstotkov vseh slovenskih zdravstvenih izvajalcev,« so ogorčeni v UKC Ljubljana. Trdijo tudi, da jim je ZZZS za lansko leto dolžan 11,4 milijona evrov, češ da ni bilo plačano zdravljenje 5800 bolnikov, prav tako ne vsi ambulantni pregledi in ne dodatnih 1200 dodatnih preiskav z magnetno resonanco. |
»Ostro zanikam, da bi kar koli razgrajevali. Vemo, da je to naša partnerska ustanova, ki pa je financirana rahlo drugače, kot so druge bolnišnice. Zaradi drugačnega financiranja v UKC Ljubljana ne bi smeli imeti težav,« dodaja Fakin.
Dobijo dodatni denar
Ob tem dodaja, da dobijo v UKC Ljubljana dodatnih okoli 80 milijonov denarja za izvajanje storitve na terciarni ravni. »To so 'zgodovinski' pavšali, ki jih dajemo kliničnim bolnišnicam, ki opravijo več nekaterih zdravstvenih storitev kot drugi, in zaradi težav pri merljivosti zanje ne zahtevamo natančne specifikacije računov. Sicer so postavljene povprečne cene zdravljenja za bolnike, za težke primere pa dajemo dodatek. Poleg tega zavod UKC Ljubljana plačuje specializante (njihove plače), ki jih je nekaj sto vsako leto, saj morajo tam opraviti svojo prakso. In to je dodaten kader, dodatno plačilo, dodatni delavci za ljubljanski UKC.«
Fakin predvideva, da od plačevanja dodatnih zdravnikov in plač lahko UKC Ljubljana ostane nekaj denarja, kar pa, kot pravi, v kliničnem centru radi kar spregledajo.
Premalo racionalizacije, dražje storitve
»Moj večni očitek pa je, da primerjalne številke po slovenskih bolnišnicah kažejo, da na zdravnika in medicinsko sestro v UKC Ljubljana pride manj bolnikov kot v drugih bolnišnicah: na nekaterih oddelkih tudi za do 20 odstotkov manj kot drugje. Ugotavljamo, da imajo skoraj 2000 nezdravstvenih delavcev. In če to primerjamo z UKC Maribor s primerljivim obsegom, imajo tam 1200 nezdravstvenih delavcev. To pomeni, da jih ima Ljubljana najmanj 500 več kot druge primerljive bolnišnice,« nadaljuje Fakin in ob tem navrže številko, da bi 500-krat po približno 25.000 evrov plače tudi pomenilo nekaj finančnega prihranka za največjo slovensko zdravstveno ustanovo. »Če bi bili pri kadru – vsaj nezdravstvenem – racionalnejši, bi jim v Ljubljani tudi ostalo nekaj denarja,« je odločen Fakin.
Dodaja, da tudi povprečna storitev za vsakega pacienta v UKC Ljubljana stane najmanj 20 odstotkov več kot v drugih slovenskih bolnišnicah, ki ne beležijo izgube. »Dovolj je posrednih dokazov za mojo trditev, da je denarja verjetno dovolj,« pravi Fakin, ki meni, da bi z dobljenim denarjem UKC Ljubljana moral finančno preživeti. Ob tem pa poudarja, da gre za posredno mnenje, saj brez resne analize stroškov ne more nihče trditi, da ima preveč ali premalo denarja.
Čaka na resno revizijo računskega sodišča
Ob zadnji javni bitki UKC Ljubljana z zavodom Fakin pričakuje, da bo klinični center postregel »s kakšno resno revizijo računskega sodišča o tem, da jim manjka denarja. Ker zadnje revizije, ki so bile, so bile v glavnem negativne.« Dodaja, da tudi v ponedeljkovem kritičnim odzivu vodstvo UKC Ljubljana ni navajal skupnih številk, ampak so se osredotočili le na stroške.
»Živijo v svojem svetu«
»Živijo v svojem svetu in se ne primerjajo z nikomer razen z mednarodnimi inštitucijami. Za primer vzamejo dunajski klinični center in podobno. Ne pa se opravičujejo, da imajo manjšo produktivnost kot druge slovenske bolnišnice, ki so posledično brez kadra.«
Ustaljen in uspešen vzorec preusmerjanja pozornosti
In kako direktor ZZZS v času, ko je vroče vprašanje imenovanja novega direktorja zavoda, ocenjuje javno kritiko vodstva UKC Ljubljana? Kot preusmerjanje pozornosti ali pa si morda v največji slovenski bolnišnici želijo sprememb na vrhu zdravstvene zavarovalnice?
»Ne morem neposredno špekulirati, da to počnejo zato, da bi pripomogli k mojemu umiku z vrha zavarovalnice, ampak, kot sem dejal, gre za ustaljen vzorec. Vedno preusmerjajo pozornost, češ da nimajo dovolj denarja, in ta vzorec je bil do zdaj vedno uspešen.«
V 10 letih brez resne študije o učinkovitosti poslovanja
Po njegovem mnenju je namreč največji problem UKC Ljubljane prav upravljanje, saj delujejo po obrnjenem načelu poslovanja: glavni so strokovni direktorji, poslovodnih direktorjev pa skorajda ni. »In prvi se večinoma se ukvarjajo z medicino, manj pa z organiziranjem delovnega procesa. In če se ne ukvarjaš z organiziranjem procesa, logično, nastajajo višji stroški. V 10 letih nisem videl ene resne študije o učinkovitosti poslovanja kliničnega centra. Mogoče bi bilo to treba narediti,« še dodaja Fakin.
S podrobnimi in z dodatnimi vprašanji glede metodologije razdeljevanja dodatnih sredstev sredstev po aneksu številka 2 za leto 2014, na katera so opozorili v UKC Ljubljana – denimo, zakaj dodatna sredstva za novega izvajalca (Medicinsko fakulteto) za izvajanje storitev magnetne resonance in izvajalce, za katere se je na ravni poslovanja v prvih 10 mesecih lani nakazovalo, da sploh ne bodo dosegli programa, kot so ga imeli predvidenega s pogodbo z zavodom –, smo se obrnili tako na ZZZS kot tudi na ministrstvo za zdravje. Na zavarovalnici so nas z vprašanji o metodologiji razdelitve denarja napotili na ministrstvo za zdravje. Z ministrstva za zdravje pa so nam le posredovali že včeraj znane podatke in nas po dodatna pojasnila napotili na – ZZZS. In kaj pravijo na ministrstvu? Trdijo, da se v ozadju nikakor ne skriva razgradnja posameznega izvajalca, temveč je bil denar prioritetno razdeljen glede na finančno najbolj podhranjene/izpostavljene programe. V letu 2015 se bodo glede na finančne zmožnosti financirali dodatni programi in preseganja skladno s potrebami prebivalstva. Kot sporočajo, je višina dodeljenih sredstev določena na podlagi izračunov ZZZS. »Za podrobnejše informacije po posameznih izvajalcih se zato obrnite nanje. Kriterij za razdelitev sredstev so bila področja z visoko prioriteto, ki jih je bilo nujno takoj financirati, ko so bila na razpolago finančna sredstva: čakalne dobe v specialističnoambulantni dejavnosti in diagnostiki (izkazane so bile samo v MR), kjer se izkazuje dostopnost prebivalcev do zdravstvenih storitev ter večletna podfinanciranost nekaterih bolnišnic v akutni bolnišnični obravnavi. Skupno je bilo v okviru aneksa številka 2 za leto 2014 zagotovljenih devet milijonov evrov (od tega se šest milijonov nanaša na krajšanje čakalnih dob; preostali trije milijoni pa se nanašajo na plačilo preseganja preseganja prospektivnih programov (s 105 odstotkov na 110). Za leto 2014 bo UKC Ljubljana prejel približno 980.000 evrov: 520.000 iz naslova povečanja preseganja prospektivnih programov, 300.000 za nov standard HIV ter 155.000 za skrajšanje čakalnih dob v specialistični ambulantni dejavnosti (SAD).« |
Upravni odbor ZZZS je na četrtkovi seji opravil razgovore s štirimi kandidati za generalnega direktorja ZZZS. Ker noben kandidat ni prejel večine glasov navzočih članov upravnega odbora, so sklenili, da ponovijo razpisni postopek za imenovanje generalnega direktorja ZZZS. Upravni odbor ZZZS je pravočasno prejel štiri popolne prijave kandidatov, ki izpolnjujejo razpisne pogoje. To so sedanji generalni direktor ZZZS Samo Fakin, zdravnik koncesionar iz Juršincev Miro Lasbaher, direktor področja financ in računovodstva na ZZZS Janko Štok iz Ljubljane in nekdanji državni sekretar na notranjem ministrstvu Zvonko Zinrajh. Na podlagi statuta ZZZS upravni odbor ZZZS oblikuje predlog izbire kandidata za generalnega direktorja ZZZS in ga nato posreduje v imenovanje skupščini ZZZS. A noben kandidat na današnjem glasovanju ni prejel vsaj šestih glasov podpore, kolikor jih je treba za izglasovanje.Štiriletni mandat Fakinu poteče 15. maja letos. (STA) |