Faila Pašić Bišić v slovenski javnosti nikakor ni neznano ime in obraz, že vrsto let se vključuje v humanitarne projekte, pred leti pa je na Jesenicah ustanovila tudi Človekoljubno dobrodelno društvo UP. Častna ambasadorka medkulturnega dialoga je po letih delovanja na področju nevladnih organizacij prestopila tudi v uradno politiko: pridružila se je Pozitivni Sloveniji (PS), na letošnjih evropskih volitvah pa je kandidirala na listi Jelka Kacina.
Lahko za začetek na kratko opišete, kdaj, kako in zakaj se je rodila ideja o ustanovitvi Človekoljubnega dobrodelnega društva UP. Kaj vas je spodbudilo, da ste se lotili ustanavljanja in vodenja društva?
Društvo UP, ki se ukvarja z lokalnimi socialnimi projekti, mednarodnim razvojnim sodelovanjem, prostovoljstvom, medkulturnim dialogom, zagovarjanjem človekovih pravic in globalnim učenjem, je nastalo leta 2007. V nevladnem sektorju sem bila aktivna že dalj časa, srečevala sem se s koncepti neformalnega izobraževanja, diskriminacije, rasizma, neenakih možnosti, socialnega vključevanja in izključevanja, humanitarnega prava. Vse to smo želeli ponuditi tudi domačemu okolju, saj je civilnodružbena dejavnost pomemben dejavnik vsake demokratične družbe.
Kako je bilo društvo sprejeto v okolju? Kdo so ljudje, ki se priključijo društvu in pomagajo pri projektih? Ali gre za ekipo rednih članov ali je društvo odprto za vse zainteresirane, ki želijo delovati na področju človekoljubja in dobrodelnosti?
Društvo je zelo hitro postalo prepoznavno in medijsko izpostavljeno. Jesenice so mesto s pluralno kulturno strukturo, docela zgrešeno bi bilo, da okolje ne bi prepoznalo bogastva raznolikosti. Multikulturnost je koncept, ki ne more biti zgolj retoričen oziroma akademski, temveč konkreten. Na Jesenicah smo tako sestavili novo družbeno »pogodbo« oziroma simbiozo med domačini in priseljenci oziroma osebami s popolnoma drugačnim medkulturnim ozadjem. Društvo UP je odprto, tolerantno, miroljubno in v svoje projekte in prostovoljsko mrežo vključuje vse, ki imajo dober namen.
Po kakšnem kriteriju se izbirajo projekti, v katerih društvo sodeluje? Kateri so aktualni (ali zadnji) projekti društva?
Prednost dajemo projektom, ki so socialno in medkulturno naravnani. Poskušamo zagotoviti enake možnosti in napredek za vse. Zelo dobro sodelujemo z lokalno skupnostjo, šolami, vrtci, društvi, s centrom za socialno delo, z ljudsko univerzo. S pozitivnim zgledom želimo ljudi spodbuditi k razmisleku, kaj vse je še treba postoriti, da bi vsi imeli priložnost živeti človeka dostojno življenje.
Projekti, ki smo jih nazadnje izvedli, so vključevali pomoč poplavljenim območjem v BiH in Srbiji, na Debelem rtiču smo gostili kar 60 otrok iz omenjenih držav, projekt Razkrite roke, v katerem smo s tekstilnim ročnim delom ustvarjali medkulturne povezave, medkulturni festival sladkih jedi. Vse to je velika dodana vrednost našemu mestu.
Planet TV je poročal o domnevno spornem poslovanju društva. Lahko pojasnite, kako društvo financira svoje delovanje in kako posluje? Kako je s potovanji v tujino: za kakšna potovanja gre (namen), s katerimi sredstvi se te poti financirajo?
Poznamo zgodbo o poročanju Planet TV o našem delovanju, izvedeli smo, kdo so anonimni prijavitelji in kaj je bil namen poročanja. Z njimi v tej zgodbi nismo želeli sodelovati. Močno so okrnili ugled našega delovanja, ki smo ga ustvarjali skozi leta, med ljudi so vnesli nezaupanje. Njihovo poročanje nas je močno prizadelo, saj so nas poskušali prikazati kot teroriste, džihadiste, podpornike ekstremizma s sumljivimi navezami v tujini. To so hude in neutemeljene obtožbe. Pomembno je poudariti, da ostro obsojamo dogajanja na Bližnjem vzhodu in da to ni vera, ki jo doživljamo in živimo sami.
Financiramo se iz občinskega proračuna, nacionalnih razpisov, donatorskih sredstev. A tudi mi čutimo upad prihodkov zaradi zmanjšanja prihodkov iz javnih virov, kot sta občinski ali državni proračun, ter zmanjšanja korporativnih donacij. Ves čas svojega delovanja smo usmerjeni v prostovoljno delo, kjer lokalni podjetniki opravijo svoje storitve brezplačno, ljudje pa opravljajo svoje delo prostovoljno. V svoje dejavnosti želimo ljudi vključevati neposredno, tudi tiste, ki želijo donirati finančna sredstva, in sicer tako, da to storijo sami. Ker pa smo tudi mednarodno dejavni, na Filipinih skrbimo za izobraževanje otrok, v BiH za socialno vključevanje otrok brez staršev, v Maroku za aktivno učenje angleškega jezika v nevladnih organizacijah, seveda tja tudi potujemo. Nevladni sektor ima za to na voljo izredno malo sredstev, zato v društvu potujemo samo, ko stroške potovanja, nastanitve in prehrane krije organizator.
Kakšne je povezanost društva s hišo sreče jeseniške civilne pobude Ejga – za lepše Jesenice? Kakšna je vloga vašega brata Ahmeda Pašića v društvu UP? S katerimi društvi oziroma NVO ali civilnimi pobudami društvo UP najpogosteje sodeluje?
Hiša sreče, v kateri ima prostore tudi UP, je projekt civilne iniciative Ejga – za lepše Jesenice, ki jo je ustanovil moj brat, dr. Ahmed Pašić. Društvo UP ji zagotavlja vse vire in zmogljivosti za nemoteno delo. Številne projekte smo izvedli skupaj, s prostovoljci in donatorji. Povezujemo se, koordiniramo in si pomagamo. Samo takšno sodelovanje je lahko privedlo do realizacije številnih projektov. Društvo UP ima izkušnje, Ejga – za lepše Jesenice pa željo po spremembah; to je odlična kombinacija. Veliko sodelujemo z mladinskimi organizacijami, kulturnimi in humanitarnimi. Imamo številne partnerske organizacije, ki so se uveljavile tako doma kot tudi v tujini.
Ste tudi politično dejavni. Ste še članica PS? Zakaj po večletnem delovanju (tudi) v slovenskem javnem prostoru odločitev za politiko? Tudi vaš brat Ahmed Pašić je politično aktiven in se je kot županski kandidat prebil v drugi krog na volitvah. Se je življenje za oba kaj spremenilo, ko sta vstopila v 'uradno' politiko?
Politika je usmerjanje družbe s pomočjo države. S političnim aktivizmom sem želela doseči sistemske spremembe, saj smo se pri svojem delovanju zelo pogostokrat srečevali z birokratskimi in zakonskimi ovirami, ki niso zagotavljale enakih možnosti v izobraževanju, zdravstvu, socialnih prejemkih in migracijski politiki. Vse to sem v lokalnem odboru PS tudi močno poudarjala. Žal so nastale interne težave in takrat sem se umaknila. Nočem biti del težav, hočem biti del rešitev. Ahmed ima podobno vizijo in si želi sistemske rešitve. Je načelen, ima mednarodne izkušnje, je delaven in nesebičen. Kar pa je najpomembnejše: rad ima ljudi in mesto, v katerem živi. Upam, da bodo ljudje to nagradili. Življenje se je popolnoma spremenilo že s prvim korakom v ta javni prostor. Poseg v zasebno življenje, predsodki, zrežirane zgodbe ... Na drugi strani pa prebujanje mesta, družbeni aktivizem, novi obrazi in želje po spremembah.
