LJUBLJANA, STRASBOURG – Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je sprejelo odločitve o pritožbah, ki so jih v začetku leta 2010 vložili slovenski zaporniki v zvezi z okoliščinami prestajanja zapornih kazni na Dobu in v Ljubljani. Na okoliščine razmer v zaporu na Dobu se je nanašalo kar 145 pritožb. ESČP je ugotovilo, da je vseh 145 pritožb, ki so jih v zvezi z okoliščinami prestajanja kazni zapora v ZPKZ Dob vložili zaporniki, očitno neutemeljenih oziroma nedopustnih. ESČP je pri presoji razmer, v kakršnih zaporniki prestajajo kazni v omenjeni ustanovi, upoštevalo konkretne razmere (za posamezne pritožnike), dostopnost do programov in aktivnosti, ki so jim bili na razpolago, zdravstveno oskrbo, njihove stike z zunanjim svetom in še druge vidike obravnave v zaporu. Sprejete odločitve sodišča potrjujejo, da zaprtim in priprtim osebam slovenska država na Dobu zagotavlja ustrezne, zadovoljive razmere. Po mnenju ESČP so namreč okoliščine prestajanja kazni zapora »skladne z zahtevami evropske konvencije o človekovih pravicah«.
Obsojenci bi radi še odškodnine
V preteklosti so se sicer res pojavljale nekatere težave, ki so bile posledica prezasedenosti v Ljubljani (v ljubljanskem zaporu). Takrat so bile (pri)tožbe proti državi še utemeljene in tudi uspešne – ESČP je v minulih letih ugodilo nekaterim pritožbam ljubljanskih zapornikov, šestim zapornikom pritožnikom so bile že izplačane odškodnine, prejeli pa so med 6000 in 8000 evri, kot je državno pravobranilstvo potrdilo za Slovensko tiskovno agencijo –, danes pa so razmere v ljubljanskih zaporih že bistveno boljše oziroma povsem zadovoljive. Naša država je namreč v zadnjih letih z vrsto začasnih rešitev (sprotno premeščanje zapornikov na druge, manj obremenjene lokacije, podaljševanje časa bivanja na prostem, dodatni programi izobraževanja in dela, sprememba namembnosti posameznih prostorov v zavodu, ureditev dveh nadstreškov na zunanjem sprehajališču in nekateri drugi ukrepi) opazno izboljšala razmere za bivanje zapornikov v Ljubljani. Kljub temu pa najustreznejšo dolgoročno rešitev še vedno pomeni gradnja novega ljubljanskega zapora, za uresničitev katere je ministrstvo za pravosodje že začelo pripravljati vse potrebno. Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij (Ursiks) opozarja, da morebitne nove pritožbe zapornikov, ki so v ljubljanskem zaporu, kjer so razmere že zdaj boljše, četudi je država poskrbela predvsem za tekoče vzdrževanje prostorov (za vzdrževanje prostorov in opreme je leta 2010 porabila 63.862 evrov, leto pozneje 72.658 evrov in lani 56.165 evrov), tako ali tako ne bi bile več upravičene.
Na ministrstvu za pravosodje so pred desetimi dnevi pojasnili, da pričakujejo (da upajo, da si srčno želijo), da bi, če bo le mogoče, predvsem, jasno, če bo dovolj denarja, novi ljubljanski zapor zgradili že do jeseni 2015. Država namreč že razpolaga z zemljiščem, s približno 45.000 kvadratnih metrov veliko parcelo v Bizoviku. Občinski prostorski načrt Mestne občine Ljubljana pa tudi že predvideva tamkajšnjo gradnjo. Ker pa je treba preudarno izbirati in šele potem izbrati najboljšo lokacijo, si je minister dr. Senko Pličanič poleti ogledal še nekatere druge možne lokacije, vendar naj bi bila letos jeseni znana končna lokacija in najpozneje decembra predvidoma predstavljena slovenski javnosti. Zaradi pomanjkanja proračunskih sredstev naj bi pravosodno ministrstvo (predvidoma v prvi polovici prihodnjega leta) objavilo razpis za javno-zasebno partnerstvo. Novi ljubljanski zapori so preprosto nujni, saj je stavba na Povšetovi že dotrajana, poleg tega pa tudi zmogljivosti v njej že dolgo ne zadoščajo več. |
