LJUBLJANA – Predsednik republike Borut Pahor je ponovno pred pomembno odločitvijo. Julija se je po posvetovanju s poslanskimi skupinami odločil za nov, tokrat že tretji, razpis za tri kandidate za novega slovenskega sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu. Za funkcijo, ki naj bi po nekaterih podatkih mesečno prinesla petnajst tisočakov plače, se poteguje kar petnajst kandidatov, in sicer Rok Lampe, Andraž Zidar, Marko Bošnjak, Helena Devetak, Klemen Jaklič, Viktorija Žnidaršič Skubic, Nina Peršak, Miodrag Đorđević, Ana Vilfan Vospernik, Nina Betetto, Darinka Dekleva Marguč, Urška Kežmah, Lucijan Bembič, Boštjan Tratar ter Marjeta Švab Širok.
Slovenija, črna ovca?
Dosedanjemu sodniku Boštjanu M. Zupančiču, ki je svoj mandat nastopil leta 2007, 31. oktobra letos poteče mandat. Če sodimo po izkušnjah iz preteklosti, se Pahorju zagotovo obeta izjemno zahtevna naloga. Leta 2007 je Slovenija svojega sodnika dobila šele po devetem ponovljenem razpisu. Tokratni razpis je potekel 16. septembra. Nanj se je prijavilo 15 kandidatov, od tega sedem kandidatov in osem kandidatk. Do treh kandidatov se bo na predlog predsednika republike Boruta Pahorja opredelil državni zbor, ki bo listo potrdil in poslal v Strasbourg, kjer se bo z dodatnimi zaslišanji kandidatov nadaljeval izborni postopek, ki ga bo z imenovanjem zaključila Parlamentarna skupščina Sveta Evrope.
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je do konca leta 2014 prejelo več kot 8400 tožb iz Slovenije, razsodilo pa je v 323 primerih in v 304 ugotovilo vsaj eno kršitev. Glede na število prebivalcev je Slovenija prva po številu ugotovljenih kršitev človekovih pravic med 47 državami članicami. Največ ugotovljenih kršitev se nanaša na pravico do sojenja v razumnem roku in pravico do učinkovitega pravnega sredstva ter tudi na pravico do poštenega sojenja. Slovenija, ki je članica ESČP od leta 1993, je izgubila kar v 94 odstotkih vseh primerov, enako kot Rusija.
Zadnja dva razpisa sta minila v luči pomanjkanja ženskih kandidatk in ob številnih očitkih o netransparentnosti razpisa, kar je le še okrepilo prepričanje številnih kritikov slovenskega pravosodja, da stare vplivne strukture v pravosodju z vsemi napori branijo svoje ključne pozicije. Prejšnji razpis je tako zaznamovala kadrovska kuhinja na ministrstvu za pravosodje, ko je po poročanju Požareporta direktorica direktorata Evelin Pristavec Tratar sodelovala v postopku izbire novega kandidata, kjer je kandidiral Boštjan Tratar, njen bivši mož. Dokumenti Sveta Evrope in doktrina Evropskega sodišča izrecno zahtevajo, da se mora uslužbenec, ki bi lahko bil v konfliktu interesov, nemudoma izločiti že zaradi zagotovitve videza nepristranskosti, česar visoka uradnica ministrstva za pravosodje ni storila.
Pet favoritov
Poznavalci opozarjajo, da med kandidati najdemo nekaj sicer imenitnih pravnikov, a večina je tako rekoč brez vsakršnih izkušenj s področja človekovih pravic. Med favoriti se omenja pet imen. Prva je Viktorija Žnidaršič Skubic, samostojna podjetnica in strokovnjakinja za civilno pravo, ki nima mednarodnih referenc in izkušenj iz prava človekovih pravic. Druga, verjetno najbolj razvpita desna roka šefa vrhovnega sodišča Branka Masleše, Nina Betetto, ki je prav tako specializirana za civilno pravo, s sodnimi izkušnjami, ni pa specialistka s področja človekovih pravic in nima vidnejših mednarodnih izkušenj. Njena najšibkejša točka so prav gotovo očitki o kršenju temeljnih človekovih pravic v primeru Patria, zatorej se utegnejo okrog njene kandidature javno opredeliti tudi člani Odbora 2014, ki protestira pred vrhovnim sodiščem. Podobne težave utegne imeti tudi tretji, Miodrag Dorđević, ki prav tako nima mednarodnih izkušenj in kot sodnik z gospodarskega oddelka ni specialist za področje človekovih pravic. Eden resnejših kandidatov je Andraž Zidar, ki zaradi dolgoletnega osebnega prijateljstva velja za intimnega kandidata in osebnega favorita pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča. Zidar sicer premore mednarodne izkušnje kot sodelavec Britanskega inštituta za primerjalno pravo, a kot opozarjajo sogovorniki, tudi on ni specialist za pravo človekovih pravic ter nima pravosodnih izkušenj. Eden resnejših kandidatov je tudi dvojni doktor Klemen Jaklič, predavatelj na Univerzi Harvard in bivši predstavnik Slovenije pri Beneški komisiji, od koder ga je kot predsednik vlade razrešil prav sedanji predsednik republike Pahor. Sogovorniki ocenjujejo, da je v okviru zadnjega razpisa praktično edini, ki je specialist za področje prava človekovih pravic, z izkušnjami z mednarodnih akademskih in pravosodnih inštitucij. Za kandidata so ga uradno predlagali profesorji z Univerz Harvard in Oxford, a del politike mu bržkone zameri njegove ostre očitke o kršenju človekovih pravic v primeru Patria.
Odločilni meseci
Pred odločevalci v postopku – izbrati morajo tri kandidate – je zagotovo izjemno zahtevno obdobje, ki bo v javnosti spodbudilo številne polemike. Zaradi dejstva, da je Slovenija prvakinja v kršitvah človekovih pravic, ter ob nenehnih zahtevah Evropske komisije po reformaciji sodstva mora javnost upravičeno zahtevati transparenten razpis ter enake pogoje za vse kandidate. Ali bodo člani sodnega sveta, poslanci državnega zbora ter predsednik republike Pahor sposobni opraviti domačo nalogo, bomo izvedeli v prihodnjih mesecih.
