Znameniti bančni ropar John Dillinger, ki je v času največje svetovne finančne krize, v začetku tridesetih let prejšnjega stoletja v ZDA, oropal dva ducata bank, je na vprašanje sodnika, čemu je ropal banke, odgovoril: »Zato ker so banke prostor, kjer je denar.« Velika svetovna kriza, s katero se soočamo osemdeset let pozneje, ima korenine v bančnem sektorju.
Neučinkoviti nadzor nad bankami in slabe prakse korporativnega upravljanja so povzročile velike finančne luknje v njihovih bilancah, ta finančni virus pa se je hitro razširil na realni sektor. Zato danes krizo povsod po svetu najbolj čutijo tisti, ki so zanjo najmanj krivi, torej navadni ljudje, ki so mnogi bodisi slabo plačani bodisi celo brezposelni.
Zadnji čas je, da se tudi države članice EU zganejo in poberejo denar tam, kjer je
Zato je spodbudno, da se je slovenska vlada pridružila pobudi Nemčije in Francije za uvedbo evropskega davka na finančne transakcije v EU. Te pobude zagotovo ne bodo podprle vse članice, zanesljivo ji bo nasprotovala Velika Britanija, ker ščiti interes londonskega finančnega središča. Kljub temu pa je mogoča omejena uvedba evropskega davka na finančne transakcije, pri čemer mora uvedbo tega davka v začetni fazi odločanja podpreti vsaj devet članic EU. Vključno s Slovenijo jih je zdaj že šest, potrebne so torej le še tri. Drug takšen ukrep pobiranja davkov tam, kjer denar tudi dejansko je, pa je sporazum o obdavčitvi obrestnih mer na depozite s Švico, ki bi še naprej spoštoval znano anonimnost lastnikov neprijavljenih bančnih računov v Švici, neplačani davek pa bi Švicarji nakazovali državi, katere državljan je lastnik omenjenega računa, v našem primeru Sloveniji. Avstrija in Grčija sta že podpisali ta sporazum, podobnega bi veljalo poskusiti skleniti še z nekaterimi drugimi davčnimi oazami.
V tem primeru ne gre samo za pomembni finančni priliv v proračun, temveč predvsem tudi za simbolno gesto, da se v mrežo slovenskega proračuna zajamejo tudi tiste velike in malo manjše ribe, ki imajo skrita finančna sredstva v tujini. Zakon o dohodnini je namreč jasen. Vsi, ki imajo stalno prebivališče na ozemlju Slovenije, so dolžni plačevati davek na vse svoje dohodke, ki jih dosežejo kjer koli po svetu. Navsezadnje v Sloveniji tudi uporabljajo vse javne storitve in zadnji čas je, da tudi oni nekaj prispevajo.