Da je čezmerno uživanje alkohola na Slovenskem velik problem, zlasti med najbolj rizičnimi skupinami (otroci, mladi, nosečnice, kronični bolniki ipd.), čivkajo že vrabci. Vendar glede na statistične podatke raziskav tega dejstva vsekakor ne bi smeli jemati zlahka ali kakor koli zmanjševati njegovega pomena oziroma posledic. Temu je namenjena tudi nedavna resolucija Evropskega parlamenta, s katero so poslanci pozvali Evropsko komisijo, da najpozneje do 2016. pripravi predlog za označevanje kalorične vrednosti alkoholnih pijač na njihovi embalaži. Ali to pomeni, da se bodo na njih pojavile nalepke, podobne tistim na tobačnih izdelkih?
Do 13 l alkohola na leto
Če se številke, povezane z uživanjem alkohola, spreminjajo, se dejstva o nevarnostih njegovega rednega in čezmernega uživanja pač ne. Zasvojenost z alkoholom je dejavnik tveganja za več kot 60 kroničnih bolezni, kot so bolezni jeter, kronično vnetje trebušne slinavke in skoraj vse druge bolezni prebavil, rakava obolenja, sladkorna bolezen, bolezni srca in ožilja, debelost, fetalni alkoholni sindrom in nevropsihiatrične motnje, med katerimi izstopa odvisnost od alkohola, pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Alkohol je tihi, a vztrajni ubijalec fizičnega in psihičnega zdravja posameznika, ki ima negativni vpliv na njegovo okolico, zlasti družino. V njihovi publikaciji je zapisan tudi skrb vzbujajoč podatek: Slovenci so v obdobju med letoma 2000 in 2010 popili med 10,3 in 13,5 litra čistega alkohola na prebivalca na leto. Največ gre piva (91,8 litra), sledita vino (44 litrov) in žgane pijače (2,2 litra). Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije se po tem neslavnem kriteriju uvrščamo na peto mesto med državami EU. Slednja se sooča s pravo alkoholno epidemijo, saj zaradi te opojne substance prezgodaj umre 120.000 Evropejcev na leto. Eden od sedmih moških in ena od trinajstih žensk.
Resolucija Evropskega parlamenta
Najbolj skrbi poraba alkohola pri najranljivejših socialnih skupinah, saj je ta še vedno najpomembnejši vzrok smrti pri mladih med 15. in 29. letom. »Populacijski raziskavi, ki ju na štiri leta izvajamo na NIJZ, sta pokazali, da je kljub prepovedi prodaje alkohola mlajšim od 18 let kar 85 odstotkov 15-letnikov v Sloveniji že pilo alkoholne pijače, pri čemer sta bila dva od petih že vsaj dvakrat opita,« pravi dr. Maja Zorko z NIJZ. Kulturnozgodovinsko pogojeni permisivni odnos do pitja alkohola pri mladih v Sloveniji pomeni, da naši otroci po njem sežejo prej in pogosteje od vrstnikov v drugih evropskih državah. Zato ne preseneča, da je spoprijemanje s tem problemom pomemben del zdravstvene politike EU, kar ne nazadnje dokazuje tudi nedavno sprejeta resolucija Evropskega parlamenta.
Poleg tega evroposlanci pozivajo komisijo k oblikovanju nove strategije o alkoholu s poudarkom na problematiki uživanja alkohola med mladimi ter uvedbi enotnih opozoril o nevarnosti vožnje pod vplivom alkohola in pitja med nosečnostjo. »Resolucijo Evropskega parlamenta o strategiji o alkoholu sem podprl, saj menim, da je pomembno, da Evropska komisija pripravi novo strategijo o alkoholu. S tem bo posodobljen regulativni okvir, kar bo omogočilo podporo nacionalnim vladam pri oblikovanju strategij za soočanje s škodljivimi posledicami uživanja alkohola,« pravi slovenski evroposlanec dr. Igor Šoltes.
Zaščita ranljivih skupin
Glede navajanja podatkov o kalorični vrednosti in sestavinah alkoholnih pijač Šoltes poudarja potrebo po boljši obveščenosti potrošnikov, podobno kot je to urejeno pri drugih živilih. Ob tem naš predstavnik v Bruslju izpostavlja tudi varovanje zdravja, zaradi česar je označevanje potrebno predvsem z vidika zaščite zlasti mladih in nosečnic, saj »so škodljivi učinki uživanja alkohola na omenjeni skupini še toliko večji«.
Temu pritrjuje tudi stroka, ki podpira uvedbo novega načina etiketiranja alkohola, saj je to po njihovem pravica potrošnika. »Med bolj ranljivimi skupinami so tudi ženske v rodni dobi, nosečnice in doječe matere, vozniki ter osebe, ki upravljajo stroje, osebe s kroničnimi boleznimi, osebe, ki jemljejo določena zdravila,« pravi Zorkova. In dodaja še eno žalostno dejstvo, ki govori v prid označevanju škodljivosti alkohola za mlade ženske: »V zadnjih letih opažamo naraščanje deleža mladostnic in mladih žensk, ki tvegano pijejo, kar 28 odstotkov moških in 16 odstotkov žensk v starosti od 25 do 34 let se opija od 1- do 3-krat na mesec ali pogosteje.«
Za etiketo ni prostora?
Vse lepo in prav, pravijo pri našem največjem pivovarju, Skupini Laško, kjer posebnih težav pri spremenjenem označevanju njihovih izdelkov, vsaj kar se tiče kalorične vrednosti, ne vidijo. Kot pravijo, »podatke potrošnikom že ponujamo, treba bo zagotoviti le še dodatno komunikacijo z neposredno povezavo na že objavljene podatke na naših spletnih straneh«. Vendar resolucija ne govori o tem, ampak o označevanju na embalaži, zato se naš sogovornik iz pivovarne Vili Grdadolnik sprašuje, kako bodo to zahtevo izpolnili, kajti »na etiketi preprosto zmanjka prostora«.
Seveda je glavni pomislek proizvajalcev alkoholnih pijač povezan s stroški in negativno publiciteto, ki bi se znala pojaviti pri morebitnem označevanju produktov z opozorili o njihovi škodljivosti. Predlog izrecno o tem sicer ne govori, vendar bi lahko tretja alineja predloga, ki Evropsko komisijo poziva k uvedbi oznak, »ki opozarjajo nosečnice, naj ne uživajo alkohola,« in »za opozarjanje potrošnikov o nevarnosti vožnje pod vplivom alkohola,« v praksi izgledala kot zlovešča opozorila o škodljivostih kajenja na tobačnih izdelkih.
Pivovarji niso navdušeni
Pivovarji nad tem, razumljivo, niso navdušeni, primerjanje alkohola in tobaka se jim zdi neprimerno. »Naše prepričanje je, da le etiketiranje in dodatno obdavčenje alkoholnih pijač ne bo prineslo pozitivnih učinkov na področju problematike in stanja čezmernega pitja alkohola v Sloveniji. Pričakovati je, da bo to v praksi le dodatna obremenitev proizvajalcev in posledično še manj možnosti, da se tudi proizvajalci dejavno vključimo v trajnostni razvoj z vidika odgovornega pitja alkoholnih pijač.«
Zanimivo, glede vpliva etiket na zmanjšanje porabe alkohola se industrija in zdravstvena stroka – skoraj – strinjata, saj Zorkova ugotavlja, »da zdravstvena opozorila na embalažah in etiketah alkoholnih pijač nimajo neposrednega vpliva na spremembe v pivskem vedenju prebivalcev«. Vendar v isti sapi dodaja: »Imajo pa velik in pomemben vpliv na ozaveščenost javnosti glede posledic tveganega in škodljivega pitja alkohola.« Kar je, kot trdi Šoltes, tudi namen resolucije, ki je ne smemo razumeti kot nekakšno inkvizicijo zoper pijačarsko industrijo, saj ta »upošteva sorazmernost med interesom potrošnikov in proizvajalci alkoholnih pijač«.
Slovenci podpiramo označevanje
Raziskava, ki so jo lani izvedli na ministrstvu za zdravje, je pokazala, da kar 82 odstotkov odraslih prebivalcev Slovenije podpira uvedbo opozoril na embalaži alkoholnih pijač o škodi, ki jo alkohol lahko povzroči zdravju, 92 odstotkov pa podpira navedbo sestavin in energijske vrednosti na embalaži alkoholnih pijač in živil, ki vsebujejo alkohol. Delež mladih žensk, ki tvegano pijejo, v Sloveniji v zadnjih letih raste. Alkohol je vzrok za prezgodnjo smrt 120.000 Evropejcev na leto.
