LJUBLJANA, BRUSELJ – Evropska komisija je razsodila, da je državno jamstvo v višini 35 milijonov evrov, ki ga želi slovenska vlada izdati skupini Cimos, sicer v skladu s pravili EU o državni pomoči, hkrati pa je ugotovila, da sta obdobje in obseg takšne pomoči lahko le omejena. Že sam znesek pomoči je omejen na sredstva, ki »so potrebna za nadaljnje poslovanje gospodarske družbe v naslednjih šestih mesecih«. Kaj to pomeni? Da je Evropska komisija pomoč naše države Cimosu odobrila le kot začasni ukrep, do takrat, ko bo obravnavala (sprejela) stališča o načrtu prestrukturiranja, ki jih mora Slovenija Evropski komisiji predložiti najpozneje do 21. novembra prihodnje leto.
Za kaj natanko gre? Vlada premierke mag. Alenke Bratušek namerava izdati jamstvo za posojilo, ki ga je več bank nedavno odobrilo slovenskemu proizvajalcu avtomobilskih delov, skupini Cimos. To naj bi Cimosu omogočilo reševanje zdajšnjih likvidnostnih težav in hkrati zagotovilo dovolj časa za pripravo načrta nujno potrebnega temeljitega prestrukturiranja. Zato se je slovenska država (vlada v imenu slovenske države) zavezala, da bo v dogovorjenem roku predložila tudi omenjeni načrt prestrukturiranja. Ni, torej, vse skupaj tako preprosto, kot nas poskušajo prepričevati tisti, ki svoje poročanje o navedeni razsodbi oz. ugotovitvi Evropske komisije krancljajo z zavajajočimi naslovi, kot so »Bruselj nima nič proti državni pomoči Cimosu«. Nima nič proti, če bo ta zgolj začasna in omejena itn.
Ker ne bi bilo spodobno (po)dvomiti o poštenosti in pravičnosti bruseljskih birokratov, nam ne preostane drugega, kot da verjamemo, da je Evropska komisija povsem dobronamerna, ko se kot pijanec plota drži evropskih direktiv oziroma smernic. V primeru Revoza se res lahko sklicuje tudi na smernice EU o državni regionalni pomoči, ki določajo, da mora začeti preiskavo, če neki naložbeni projekt ustvarja »precejšnjo proizvodno zmogljivost na trgu v zatonu«. |
Da nam ni tako zelo »naklonjena« samo, ko gre za Cimos, je Evropska komisija dokazala tudi z odločitvijo glede naložbenega projekta (dodelitve slovenskih državnih sredstev), ki zadeva novomeško regijo in tamkajšnjega proizvajalca avtomobilov Revoz, hčerinsko družbo francoskega koncerna Renault. Spomnimo se: Slovenija je pred dvema letoma v Bruslju priglasila svojo namero, da bi družbi Revoz dodelila 40 milijonov evrov neposrednih nepovratnih sredstev kot del 300 milijonov evrov težkega naložbenega projekta, ki naj bi omogočil uspešen začetek proizvodnje dveh modelov vozil, novega renaulta twingo in novega štirisedežnega smarta. Cilj takšne naložbe naj bi bil resda tudi zagotovitev pogojev za več kot 162 novih delovnih mest v novomeški regiji, ki je upravičena do regionalne pomoči kot območje z veliko brezposelnostjo.
No, Evropska komisija pa je zdaj uvedla preiskavo, s katero želi podrobno proučiti, ali je ta namera slovenske države v skladu s pravili EU o nudenju državnih pomoči: rada bi zlasti preverila, ali pozitivni učinki projekta na regionalni razvoj odtehtajo izkrivljanje konkurence, ki bi bilo lahko oziroma bo posledica takšne pomoči. Izkrivljanje konkurence? Tako meni Evropska komisija.