LJUBLJANA, BRUSELJ, WASHINGTON – Združenim državam Amerike, Kanadi in, jasno, tudi vsem tistim, ki v Evropi odkrito ali prikrito lobirajo predvsem v interesu prvih, se, kajpak, zdaj že nekoliko mudi, saj bi prav gotovo radi čim prej uspešno končali pogajanja z EU o čezatlantskem trgovinskem in naložbenem partnerstvu (sklenitvi trgovinskih sporazumov TTIP in Ceta). To pa ne pomeni, da TTIP in Ceta nista več grožnji za gospodarstvo, kmetovanje in prehrano na območju EU. Razlog za hitenje ZDA in njihovih lobistov je drug(ačen): želijo si, da bi EU vsaj TTIP podprla najpozneje v poletnih mesecih, saj bi to pomenilo, da bi lahko začel veljati najpozneje v začetku prihodnjega leta.
Drži, Evropska komisija je 20. aprila objavila poročilo, v katerem pojasnjuje, katere vse koristi bi evropska mala in srednja podjetja (MSP) lahko imela od čezatlantskega trgovinskega in naložbenega partnerstva. Avtorji poročila trdijo, da so MSP že do zdaj lahko imela koristi od čezatlantske trgovine. Lahko? Ja, že leta 2012 naj bi v ZDA izvažalo 150.000 evropskih MSP, kar je pomenilo kar 28 odstotkov vsega izvoza EU v ZDA. Iz katerih držav so bila ta podjetja? In koliko jih je bilo iz Slovenije? Avtorji poročila pa kljub vsemu niso mogli zanikati, da imajo številna evropska podjetja, ki izvažajo na ameriški trg, kopico težav, denimo glede izpolnjevanja tehničnih pravil in predpisov za blago, ki ga izvažajo, glede dostopa do informacij o predpisih, ki zadevajo posamezne izdelke, zaradi pravne izključitve s trga ali oteženega dostopa do javnih naročil, zaradi ameriških predragih carinskih zahtev ipd.
Sčasoma naj bi težave odpravili
Evropska komisija pravi, da bi sklenitev TTIP sčasoma »v mnogih pogledih lahko odpravila te težave in olajšala trgovanje evropskim MSP-jem«. Lahko.
Predvčerajšnjim je bilo v Bruslju redno zasedanje Sveta za zunanje zadeve v sestavi trgovinskih ministrov držav članic EU, ki se ga je udeležil tudi slovenski gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Udeleženci so največ časa porabili za razpravo o ameriško-evropskih pogajanjih o TTIP. Komisarka Cecilia Malmström je navzočim predstavila podrobnosti iz nedavnega, že 9. kroga pogajanj o TTIP v New Yorku, in se pohvalila, da je nedavno srečala tudi trgovinskega predstavnika ZDA Michaela Fromana. Minister Počivalšek pa je sogovornike opozoril, da se Slovenija zavzema za transparentnost v pogajanjih: »Slovenija je na zasedanju izrecno opozorila na pomen transparentnosti pri pogajanjih. Za nas bo sporazum sprejemljiv, če bo dogovor uravnotežen. Na področju kmetijstva in varne hrane smo poudarili, da v EU ne bi smeli zniževati ravni standardov varnosti in kakovosti hrane, varovanja okolja in zaščite potrošnikov...«
Krasno, Evropejci bomo s sklenitvijo TTIP medtem zgolj dokončno na stežaj odprli vrata svojih shramb, kuhinj in hladilnikov tudi za, na primer, meso ameriške klonirane perutnine. Znano pa je, da je v ZDA dovoljena nenavadno liberalna uporaba rastnih hormonov, tudi tistih, ja, ki so v Evropi za zdaj (že od leta 1985) še prepovedani, v ZDA uporabljajo antibiotike v krmi, v ZDA dopuščajo uporabo gensko spremenjenih organizmov, pesticidov, patogenov itn.
Mar ni že to več kot zadosten razlog za našo skepso in zaskrbljenost? Ne bi smeli pozabiti, da ima EU v tem hipu še precej višje kmetijske oziroma prehrambne standarde kot ZDA ter višje standarde tudi pri preprečevanju škodljivih vplivov na okolje.
Kaj pa upad izvoza in izvoza?
Ne, evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) ni februarja letos na občnem zboru Sindikata kmetov Slovenije prav nič pretiraval, ko je dejal, da se še največ povsem utemeljenih pomislekov nanaša na ogroženost evropskega kmetijstva oziroma prehrane in posledično zdravje potrošnikov. Drži, tudi nekdanji predsednik slovenskega računskega sodišča, evropski poslanec dr. Igor Šoltes (Verjamem/Zeleni), opozarja, da se moramo zavedati, da je v ZDA ta hip dovoljenih najmanj 300 gensko spremenjenih organizmov, v EU le približno 20: »Ne samo Evropski parlament, tudi parlamenti posameznih držav članic EU bi morali imeti možnost, da soodločajo o sprejemljivosti TTIP, saj so skrajno zavajajoče in prenapihnjene domneve, da nam bo TTIP omogočil vnovično gospodarsko rast. Naša trgovinska izmenjava z ZDA je komaj med enim in dvema odstotkoma celotne slovenske zunanje trgovine. Rezultati modelskih simulacij potrjujejo, da bi liberalizacija zunanjetrgovinskih tokov z ZDA v vsakem primeru povzročila upad slovenskega izvoza in uvoza.«
