LJUBLJANA – Vsaki poslanski skupini v državnem zboru je zagotovljena dodatna strokovna pomoč, in sicer okoli 2000 evrov na posameznega poslanca, sredstva pa se lahko namenijo zaposlovanju javnih uslužbencev za določen čas ali za pogodbeno delo.
Predalič ni pozabil na svojega sina
In katera stranka je v novem mandatu najbolj potrebna strokovne pomoči? Največ sodelavcev je zaposlila stranka SDS, in sicer 16. Po pisanju časnika Dnevnik med njimi najdemo Niko Dolinar Divjak, Kory Golob in Mojco Megušar (v času druge vlade Janeza Janše zaposlene v njegovem premierskem kabinetu). V poslanski skupini SDS niso pozabili niti Gašperja Predaliča, sina generalnega sekretarja v obeh Janševih vladah Boža Predaliča. Denar iz državnega proračuna bo dobil tudi Dejan Kaloh, ki je bil pred zaposlitvijo v poslanski skupini Slovenskih demokratov svetovalec takratnega notranjega ministra Vinka Gorenaka, je pa tudi solastnik strankarske založbe, ki izdaja tednik Demokracija, in lastnik portala, ki je precej naklonjen SDS.
Nekdanjemu novinarju 5400 evrov
Sicer pa je bila do zdaj v okviru sredstev za dodatno strokovno pomoč sklenjena ena sama pogodba. Sklenila jo je poslanska skupina SDS, in sicer z Matejem Hlebšem, še do nedavnega novinarjem Planeta TV. Zdaj bo poslancem svetoval na področju komuniciranja, hkrati bo v Janševi stranki vodil službo za stike z javnostjo in bo za svoje delo iz davkoplačevalskega denarja v mesecu dni prejel 5400 evrov bruto. Za stike z javnostjo je sicer v poslanski skupini SDS že dalj časa zadolžena Mateja Erčulj.
V Stranki Mira Cerarja, ki ji glede na število poslancev pripada največ sredstev za dodatno strokovno pomoč, so za zdaj zaposlili zgolj dva sodelavca (tako kot v ZaAB in ZL), medtem ko so jih v SD devet. Največji poslanski skupini v prejšnjem mandatu, Pozitivni Sloveniji, je s 27 poslanci za strokovno pomoč leta 2013 pripadalo 678.390 evrov. Lani so sicer načrtovana sredstva za strokovno pomoč znašala skupaj 2,26 milijona evrov, poslanske skupine pa so porabile 1,88 milijona evrov. |
Ugotovili so, da je Irglova premalo plačana
Tudi Eva Irgl si bo izboljšala stanje na bančnem računu, in sicer za okoli 300 evrov bruto mesečno. Vodenje parlamentarne komisije za peticije in človekove pravice, ki jo je vodila že tudi v prejšnjem mandatu, je namreč do zdaj spadalo v 58. plačni razred, medtem ko so predsedniki ostalih delovnih teles v 60. plačnem razredu.
Čas obilja? Raje v višji plačni razred kot vse v nižjega
V SDS so zdaj ocenili, da uvrstitev komisije, ki jo vodi Irglova, v nižji plačni razred ni poštena, sploh, ker je bilo to delovno telo v prejšnjem mandatu najaktivnejše. Kot pa poroča Dnevnik, bo Irglova očitno prejemala nekaj več denarja. Člani mandatno-volilne komisije, ki jo vodi poslanec SMC Mitja Horvat, so se namreč večinsko zavzeli, da se vsa delovna telesa poenoti, iz njihovih razprav je menda mogoče razumeti, da bodo dvignili plačni razred do zdaj 'podplačanima' predsednikoma komisije za peticije in komisije za poslovnik. Raje to, kot pa da bi znižali plače predsednikom ostalih delovnih teles ...
