LJUBLJANA – »Ob tem z zaskrbljenostjo ugotavljam, da se v javnem prostoru sovražni govor pogosto bolj ocenjuje po tem, kdo je tisti, ki je nekaj izrekel, ne pa, kakšna je bila dejanska vsebina izrečenega. Pri tem so najbolj napadani predstavniki desne politične opcije, še posebej iz SDS,« je na spletni strani največje koalicijske stranke zapisala Eva Irgl.
Ob tem je dodala, da je levemu polu dovoljeno skorajda vse, medtem ko kritika desnosredinsko usmerjenih v medijih ni slišana.
Najprej napačna interpretacija, nato diskvalifikacija
Po njenem mnenju smo celo tako daleč, da se tiste, ki opozarjajo na sovražni govor, najprej napačno interpreta, nato diskvalificira ali celo demonizira. Kot primer je omenila govor predsednika vlade Janeza Janše na shodu Zbora za republiko, »kjer je govoril o posameznih družbenih pojavih, ki imajo zaradi že zgodovinsko znanih prijemov očitne znake fašizma«. Poudarila je, da so mediji in predstavniki civilnih združenj govor zlorabili za napačno interpretacijo povedanega.
Skrbi jo, da fašistične metode še danes lahko padejo na plodna tla in se ob tem sprašuje, zakaj Evropska resolucija o evropski zavesti in totalitarizmih, ki je obsodila vse totalitarizme na tleh Evrope, tako fašizem, nacizem in komunizem, pri nas ni bila potrjena.
Poskušajo ugrabiti proteste
Zapisala je, da nekateri posamezniki poskušajo pod krinko civilne družbe ugrabiti ter zlorabiti proteste ljudi za doseganje političnih ciljev. »Svojo moč črpajo skozi pojave levega fašizma, zato nas lahko upravičeno skrbi, ali je naš zgodovinski spomin še dovolj živ ali pa se ga z ekstremističnimi metodami izključevanja drugače mislečih poskuša zatreti.«
Poleg tega je po njenem mnenju v naši družbi mogoče zaslediti alarmantne trende, ki v demokratičnih družbah nimajo kaj iskati, in to že od izjav nekdanjega predsednika Danila Türka, da so poboji v Barbara rovu drugorazredna tema, dalje.
Obsodba grafitov
»Vse prelahko je zabrisati mejo med sovražnim govorom ter svobodo govora,« pravi Irglova. Zgrožena je tudi, ker varuhinja človekovih pravic ni obsodila napisov »Ubij Janšu, Zoki ubij Janšu« ter »Janša, fojba te čaka!«.
Irglova pravi, da je prvi pogoj za pravično družbo dosledno opozarjanje in ukrepanje v primeru žaljivih, sovražnih in nestrpnih zapisov ter ravnanj, ne glede na to, kakšno funkcijo nekdo opravlja ali kakšen je njegov status v družbi. Pri tem bi morala biti verska, narodnostna, rasna in politična opredeljenost posameznika nepomembna, na kar v SDS opozarjajo že vrsto let.
Spomnila je, da so decembra 2012 predlagali ukrepe, ki bi omogočili več neposredne demokracije, vendar skoraj ni bilo odziva medijev in ostalih političnih strank: »Še en dokaz, da vsebina ni pomembna, ampak le cilj, ki je v tem primeru zrušenje vlade Janeza Janše.«
Za ničelno stopnjo tolerance
Poslanka SDS je dodala, da je »ob izrazih nestrpnosti in sovraštva ter tudi dejanjih, ki smo jim priča v zadnjih dneh, treba ponovno poudariti, da bi se morali v vseh segmentih družbe zavzemati za ničelno stopnjo tolerance ne samo do vsakršnega nasilja, temveč tudi do razpihovanja sovraštva in nestrpnosti do drugače mislečih. Še toliko bolj pa se to pričakuje od institucij, ki bedijo nad vprašanji človekovih pravic ter s tem zavarovanjem človekove integritete in dostojanstva.«
