SOVRAŽNI GOVOR

Eva Irgl piše pismo

Objavljeno 16. november 2014 11.04 | Posodobljeno 16. november 2014 11.04 | Piše: A. L.

Zmotilo jo je, da se varuhinja človekovih pravic ni odzvala na tisto, kar je zmotilo njo. Prepričana je namreč, da so Brglezove besede bile sovražni govor.

Eva Irgl s poslanskim kolegom Francem Breznikom.

LJUBLJANA – Predsednik državnega zbora Milan Brglez je kaj hitro po nastopu svoje visoke funkcije dobil prvi poziv, naj sestopi s tega položaja. Naj spomnimo: SDS je predlagal njegovo razrešitevimage, na vse to pa se je Brglez tudi odzvalimage. Tokrat se je glede intervjuja z njim, ki je bil objavljen v Mladini, oglasila Eva Irgl, poslanka stranke SDS. V pismu, ki ga je naslovila na varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer, med drugim piše, kaj pričakuje od varuhinje, nanjo pa je naslovila tudi prošnjo.

Več pa v spodnjem sestavku, ki ga je na svojem facebooku objavila poslanka sama (objavljamo nelektorirano in v celoti).


Prvi lahko preberete pismo, ki sem ga naslovila na Varuhinjo človekovih pravic,Vlasto Nussdorfer, v zvezi s sovražnim govorom predsednika Državnega zbora, dr. Milana Brgleza.

Spoštovana Varuhinja človekovih pravic, gospa Vlasta Nussdorfer,

na Komisiji za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti ves čas opozarjamo na pomembnost odnosa do etike javne besede. Prav tako to vsebinsko področje vsakokrat obravnavate v letnih poročilih Varuha, kjer med drugim priporočate, »naj se vsi, ki sodelujejo v javnih razpravah, še posebej politiki, v svojih izjavah in besedilih izogibajo spodbujanju sovraštva ali nestrpnosti na podlagi katere koli osebne okoliščine, ob morebitnih takšnih primerih pa naj se nanje nemudoma odzovejo in jih obsodijo.«

Komisija, ki jo vodim, je edino parlamentarno telo, ki je v skladu s svojimi pristojnostmi dolžno opozarjati in obravnavati nesprejemljive prakse javne besede. Tako smo obravnavali kar nekaj primerov nesprejemljivega, neprimernega in nedostojnega govora, ter dosledno opozarjali na sovražni govor, katerega definicija je povsem jasna. Gre za izražanje mnenj in idej, ki so po svoji naravi diskriminatorne (ksenofobične, rasistične, homofobične) in navadno uperjene proti različnim manjšinam, skupinam, pa tudi posameznikom. Cilj takšnega govora je vedno natančno usmerjen. Spodbuditi nasilje, ponižati in prestrašiti in poseči v integriteto in dostojanstvo.

Pravica posameznika se neha tam, kjer se prične pravica drugega. Slovenska Ustava se glede govora opredeli v 63. členu, kazenski zakonik pa v svojem 300. členu natančno določa tudi kazensko odgovornost za tistega, ki izziva ali razpihuje narodnostno, rasno ali versko sovraštvo, razdor ali nestrpnost, ali širi ideje o večvrednosti ene rase nad drugo. Vsi pogoji za učinkovit pregon sovražnega govora so torej postavljeni, vendar se postavlja vprašanje, zakaj se ne izvajajo oziroma, še več, da se ob določenih primerih sovražnega govora institucije kot je Varuh človekovih pravic ali posamezne nevladne organizacije, sploh ne zganejo. Niti na način, da bi javno opozorile na nesprejemljivost takšnega izražanja, ki lahko pusti dolgotrajne posledice, tvegamo pa tudi, da se ekstremizem v javnem izražanju ter posledično v različnih oblikah in pojavih, lahko trajno zasidra v zavest družbe in naroda.

Tako je, spoštovana varuhinja, povsem umanjkal vaš odziv na besede, ki jih je v intervjuju za Mladino, dne 26.9.2014, izrekel predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez, ki je dejal, da so »povojni poboji posledica zgolj upoštevanja naravnega prava.«

Omenjena izjava dr. Brgleza v celoti ustreza definiciji sovražnega govora in zahteva javno obsodbo s strani tistih, ki bdijo nad spoštovanjem in varovanjem človekovih pravic. Varuh človekovih pravic je tako prvi, ki mora zaradi svoje moralne avtoritete, odgovorno poseči v takšen diskurz in ga tudi obsoditi. Izjava, ki jo je izrekel predsednik Državnega zbora dr. Brglez, še celo bolj globoko posega v integriteto naroda, kot neprimerna izjava nekdanjega predsednika države dr. Danila Türka o povojnih pobojih kot drugorazredni temi.

Stališča predsednika Državnega zbora dr. Milana Brgleza, ki so bila izražena v tem intervjuju, niso primerna ali združljiva s funkcijo, ki jo dr. Brglez opravlja, saj ne pomenijo samo izjave, ki deli in po nepotrebnem vznemirja slovenski narod, temveč gre tudi za izjavo, ki pomeni legitimacijo povojnih pobojev in za naš narod kot tak ponoven odmik od civilizacijskih norm. Še posebej, ker še vedno nismo razčistili z medvojno in povojno zgodovino in pietetno pokopali vseh svojih mrtvih, pa čeprav je pravica do groba pravica vsakega posameznika in kot taka neodtujljiva. Skrajno neprimerno je, da takšno izjavo izreče drugi najvišji predstavnik slovenske oblasti.

Obenem takšna izjava sproži tudi, povsem upravičeno, vprašanje, ali za predsednika Državnega zbora dr. Milana Brgleza dogajanje v Srebrenici, kjer smo vsi, tudi mednarodna skupnost, poenoteni, da je šlo za genocid, pomeni tudi zgolj posledico naravnega prava?

Naj ob tem opozorim, da je seveda zaradi naše totalitaristične preteklosti (kjer je veljal zloglasni 133. člen takratnega Kazenskega zakonika, po katerem je bil tako imenovani verbalni delikt označen kot kaznivo dejanje, zagrožena kazen za zgolj kritično izrekanje do partijske oblasti, pa kar deset let), občutljivost glede izražene javne besede v Sloveniji toliko večja.

Svoboda izražanja je namreč tesno povezana z demokratično obliko vladavine in če želimo učinkovito demokracijo, potem moramo pustiti veliko odprtega prostora za razpravo, tudi kritiko vsakokratne oblasti, saj je svoboda govora, kot jo zagotavlja 39. člen Ustave RS, pomemben temelj demokratične ureditve. Vendar pa moramo ob tem postaviti tudi jasno ločnico med na eni strani svobodo govora in na drugi strani odgovornostjo posameznika, ki zasede javno funkcijo in ki bi moral biti zgled celotni družbi, do izrekanja javne besede.

Spoštovana Varuhinja človekovih pravic,

glede na izrečeno izjavo predsednika Državnega zbora dr. Brgleza in glede na dejstvo, da ne gre le za neko neprimerno izjavo, temveč za sovražni govor, ki povsem ustreza njegovi definiciji, pričakujem, da se boste do omenjene izjave opredelili.

Prav tako pričakujem, da boste kot varuhinja obsodili tovrstne izjave, ki sovražno govorijo o vseh žrtvah izvensodnih pobojev.

Naprošam vas, da vsaj vi, kot najvišja moralna avtoriteta na področju zaščite človekovih pravic in zaradi visoke podpore, ki smo vam jo ob izvolitvi namenili poslanci Državnega zbora, ravnate v skladu s civilizacijskimi normami, pravično in enakopravno. Le tako lahko naredimo pomemben korak naprej do sprave, ki jo slovenski narod tako zelo potrebuje in pričakuje.

Vse dobro vam želim in vas lepo pozdravljam.

S spoštovanjem,

Eva Irgl,
predsednica Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti

 

Deli s prijatelji