BERLIN – Evropska komisija hoče nadzorovati tudi kravje izločke oziroma kraje, kjer se krave lahko pokakajo v imenu zaščite podzemnih voda, bavarski kmetje pa pravijo, da nov predpis smrdi.
Kakor koli je lepo in udobno biti član EU, za potovanje v Francijo ali Anglijo ne potrebujemo potnih listov, na drugi strani doživljamo vse več neumnih predpisov.
Pleničke za na breg
Ne boste verjeli, a nova evropska uredba prepoveduje kravam izločanje na hribih z več kot 15-odstotnim naklonom. Čeprav naj bi bil cilj novega predpisa preprečevanje onesnaženja voda, bavarska kmetijska zveza pravi, da je nov predpis komisije slab.
»Zahtevamo, da Nemčija ustavi to prepoved,« se je na protestu jezil predsednik bavarskih kmetov Anton Kreitmair. »Kravje potičke niso onesnaževalec, ampak dragoceno gnojilo.«
Protest je minil brez plakatov in vodil, so pa imeli Doris, kravo, ki ji je kmet Johann Huber okoli riti ovil plastično rjuho, da se ne bi podelala tam, kjer je prepovedano.
»Navadnih plenic nimamo, v trgovinah ne prodajajo dovolj velikih,« se je šalil Huber. Doris in njene prijateljice se skoraj izključno pasejo na pobočjih nad jezerom, kjer se po evropskih predpisih ne bi smele. Nova zakonodaja bo kravam omejila pašo v dolinah bavarskih alpskih kmetij.
Prepovedana
paša in subvencije
»Več kot polovice bavarskih vinogradov od zdaj ne bodo več smeli gnojiti s kravjim gnojem, prav tako ne 10 odstotkov polj in travnikov,« je dejal Huber.
Prepoved paše po alpskih dolinah, kjer so prav krave znak živega podeželja in ohranjanja narave, bo močno udarila hribovske kmete. Hubertovi živijo na svoji domačiji in pasejo krave po pobočjih alpskih dolin že od leta 1590. Danes so znana turistična kmetija z devetimi posteljami in popotnikom ponudijo domače mleko. Bavarski hribovski kmetje so motor ohranjanja narave. Če bodo oblasti res ukinile pašo, bodo morale kmetom nadomestiti izpad dohodka.
Tako kot drugje v EU tudi v Sloveniji na splošno področje onesnaženja voda v osnovi ureja nitratna direktiva, konkretne primere pa uredbe in pravilniki, ki prepovedujejo denimo pašo na nekem ožjem vodovarstvenem območju. Logika je ta, da se kmetu lahko prepove paša na nekem vodovarstvenem travniku, a je hkrati zaradi izpada dohodka upravičen do odškodnine, ki jo mora plačati vodar. Zato vodarji težijo k temu, da se vodovarstvena območja manjšajo.
Če enemu kmetu prepovemo pašo, sosedu pa ne, bo slednji v prednosti, a prvi bo dobil nadomestilo in bosta spet na istem. No, v življenju ni tako. Če prvi kmet kljub prepovedi in nadomestilu pase, je v bistveni prednosti.
Pri nas še brez ostrih ukrepov
V Sloveniji za zdaj ni zelo hudih prepovedi paše na vodovarstvenih območjih, pri pogajanjih z EU o določitvi naklona pa so se morali naši pogajalci, tako je slišati, precej potruditi, saj so nam bruseljski uradniki hoteli vsiliti pravila, ki denimo veljajo za Nizozemsko, kjer je 10-odstotni naklon že huda strmina in kjer je zemlja zaradi intenzivnega kmetijstva ponekod zastrupljena več metrov globoko. Večji je naklon na vodovarstvenem območju, hujša je prepoved paše. Če breg pada neposredno v potok, v območje zajetja, potem bo paša regulirana, če je med strmino in vodo travnik, je paša običajno dovoljena.
Pa pravijo, da vzpodbujajo pašo po strminah. Morda bodo hribovskim kmetom razdelili kravje plenice. In mogoče bodo gorenjski kmetje, če se bodo taki ukrepi zgodili, zato lahko zaprosili za subvencije. V Prekmurju jim pač ne bo treba.
Nitratna direktiva Opisane vsebine pokriva nitratna direktiva, ki jo v naš pravni red prenašamo z uredbo o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov. Postopki gnojenja na strmih zemljiščih so opredeljeni v 10. členu. |
