LJUBLJANA – V društvu Evropska Slovenija (ES) opozarjajo, da medtem ko se drugje po Evropi to jesen spominjajo padca berlinskega zidu in s tem tudi simboličnega začetka demokratizacije tedanjih komunističnih držav, v Sloveniji partijskega vzorca nismo opustili, ampak razširili na družbo kot celoto.
Vse za zaustavitev Janše
V sporočilu za javnost so zapisali, da politično nazadujemo in da »namesto koalicij ‘za’, oblikujemo koalicije ‘proti’. Namesto da bi gradili, rušimo.« Pravijo, da »gospodarsko in razvojno stagniramo. Porabimo več, kot ustvarimo. Živimo na račun generacij, ki jih ni. Namesto pogojev za svobodno solidarnost premožnih z revnimi ohranjamo prisilno solidarnost ubogih s privilegiranimi. Ne gradimo pravične, ampak ohranjamo krivično družbo.«
Težavo vidijo tudi v tem, da se nismo nikoli resno in iskreno soočili s preteklostjo. »Nismo popravili krivic in postavili grobov usmrčenim po drugi svetovni vojni. Na temelju ‘strokovnih argumentov’ smo zaprli arhive ter onemogočili dostop do zgodovinskih dejstev, ki so za normalno in sproščeno prihodnost bistvenega pomena. Interese vplivnih skupin smo postavili nad resnico in pravico in v tem vztrajamo.«
Dotaknili so se tudi slovenskih kandidacijskih postopkov v mednarodne organizacije. Po njihovem mnenju se ne odločamo za najboljše, »pač pa vsakokratne odločevalske elite vedno znova izberejo najbolj ‘zaslužnega’; a žal ne za našo blaginjo, pač pa za 'ustavljanje politike Janeza Janše'. V večini primerov se Slovenija s tem smeši v tujini, nastaja pa tudi težko popravljiva politična in gospodarska škoda. In na kakšen način se o tem pogovarjamo?«
Namesto z reformami se ukvarjajo z ...
Opozorili so še, da primerjalni kazalniki kažejo negativne trende tudi v zvezi s pravno državo. »Vlada nezainteresiranost za to, ali so posamezne rešitve v resnici skladne s pravom ali ne. Posamezni splošni ali konkretni pravni akti se pogosto pripravijo z vidika neposrednih ali posrednih koristi oziroma škode, ki jih prinašajo najvplivnejšim interesnim skupinam. Pretežni del pravne stroke molči, mnogi sicer opozarjajo, a glavno besedo imajo tisti, ki z izrazito voluntarističnim pojmovanjem pravnih institutov zgrešene vzorce perpetuirajo kot normalne in pravilne.«
Dotaknili so se tudi javnih uslužbencev, ki se kitijo s totalitarističnimi simboli, in vrhovnega sodišča, ki si »zlahka privošči, da v popolni odsotnosti vtisa nepristranskosti mesece odloča o izrednem pravnem sredstvu v zadevi Patria ter s tem zlorablja zaupanje, ki mu ga je z zavrnitvijo ustavne pritožbe v isti zadevi izkazalo ustavno sodišče«. Pravijo, da se državni zbor (DZ) namesto z reformami ukvarja z odvzemom poslanskega mandata Janezu Janši, čeprav za to ni nobene pravne podlage.
»Ostajamo del problema«
»Zdi se, da je pri nas sistem zavor in ravnovesij odpovedal in da prihaja do faktične restavracije načela enotnosti oblasti pri zagotavljanju implementacije ‘moralno politične’ primernosti kot predpogoja za javno in poklicno udejstvovanje.« Pravijo tudi, da predsednika DZ Milana Brgleza muči predvsem to, kdo je avtor pisma, ki mu ga je poslala Evropska Slovenija.
»Tako je popolnoma jasno, zakaj se ob 25. obletnici padca berlinskega zidu v Sloveniji ne moremo ukvarjati ne z resno analizo dosedanjega razvoja ne s prihodnjimi izzivi. Namesto občutkov ponosa za nazaj in zanosa za naprej se krepi vtis, da se je pri nas tok časa obrnil in da procesi demokratizacije ter razvoja tečejo v vzvratno smer. Iz navidezno uspešne zgodbe o uspehu smo postali primer nefunkcionalne družbe; nimamo niti cilja niti kompasa in se zato tudi nikamor ne premaknemo,« so zapisali. Menijo, da stopicamo na mestu, kar v primerjavi z napredkom drugih držav pomeni, da nazadujemo. »Namesto da bi postajali del rešitve, ostajamo del problema. In tako bo, vse dokler ne bomo namesto balkanski pričeli utirati pot evropski Sloveniji.«
