HAAG – »Imam vtis, da bo naša odlično pripravljena, strokovna in prepričljiva argumentacija prepričala arbitre, lahko smo veliki optimisti,« je po nagovoru na ustni obravnavi v arbitraži o meji med Slovenijo in Hrvaško v Palači miru v Haagu ocenil zunanji minister Karl Erjavec, ki opravlja tekoče posle.
Na končno odločitev bo treba še počakati, a mislim, da smo danes opravili veliko delo, je poudaril minister. »Imel sem občutek, da je bila hrvaška stran kar malce slabe volje in presenečena nad našo odlično argumentacijo,« je dodal. Pojasnil je, da je bil malce živčen, saj gre res za pomembno stvar – ali bo Slovenija uredila mejo s Hrvaško na takšen način, da bo zadovoljna, zlasti glede stika z odprtim morjem in seveda tudi glede kopenske meje v Prekmurju, Istri in v osrednjem delu.
Zahteval celotni Piranski zaliv
Danes je bila obravnava posvečena zlasti meji na morju. »Kar se tiče stika z odprtim morjem, menim, da smo lahko veliki optimisti. Glede na to, koliko sem bil zjutraj nervozen, moram reči, da sem zdaj kar miren,« je poudaril Erjavec. Na vprašanje, ali bo Slovenija dobila vsaj 80 odstotkov Piranskega zaliva, je odgovoril, da verjame v rešitev, ki bo Sloveniji omogočila dostop do odprtega morja. »Kakšna bo razdelitev Piranskega zaliva, težko ocenjujem, lahko pa povem, da smo zahtevali celotni zaliv,« je še dodal.
Ne pričakuje veliko vprašanj
Minister je imel danes sklepni nagovor, v katerem je izpostavil, da je Slovenija ratificirala pristopno pogodbo Hrvaške, ker so sklenili arbitražni sporazum, v katerem je natančno določeno, da mora arbitražno sodišče določiti tudi stik Slovenije z odprtim morjem. »Kot je bil vitalen interes Hrvaške, da vstopi v EU, je naš vitalni interes, da imamo prost dostop do odprtega morja,« je poudaril in izpostavil določila, da je treba poleg načel mednarodnega prava upoštevati tudi načeli pravičnosti in dobrih sosedskih odnosov.
Naloga arbitražnega sodišča je, da v skladu z mednarodnim pravom določi potek morske in kopenske meje med Slovenijo in Hrvaško ter da v skladu z mednarodnim pravom, pravičnostjo in načeli dobrih sosedskih odnosov stik Slovenije z odprtim morjem in režime za uporabo ustreznih morskih območij. Ustni del arbitraže, ki poteka za zaprtimi vrati, se je začel v ponedeljek, končal pa se bo prihodnji petek. V ponedeljek in torek je svoje argumente predstavila Hrvaška, v četrtek in danes Slovenija. Prihodnji teden bo sledil še en krog. Postopek je zaupen. Javnost nima dostopa do stavbe Palače miru, novinarji morajo čakati pred zunanjo ograjo posestva. Sodišče bo po koncu postopka objavilo sporočilo za javnost s povzetki obravnave. |
Arbitri ga niso nič vpraševali, je povedal minister in pojasnil, da bodo postavljali vprašanja popoldne in naslednji teden, a da jih ne pričakuje veliko, ker je bila slovenska predstavitev strokovna, argumentirana in podkrepljena s primeri dobre mednarodne prakse, pri čemer je naštel Monako, Burmo in Malezijo, Pakistan in Indijo ter Nemčijo in Nizozemsko.
Šarmiral s francoščino
O poteku obravnave je Erjavec povedal še to, da so mu v ekspertni skupini določili dolžino nagovora in da je glede na to, da je predsednik arbitražnega sodišča Francoz, nagovor sklenil v francoščini. »In mogoče njegov nasmešek nekaj pomeni,« je dodal. Vzdušje je bilo po njegovih besedah »kot v filmu, zelo napeto, zelo zanimivo«. »Moram reči, da gredo kocine pokonci,« je ponazoril.
Ob tem je znova obžaloval, da obravnava ni odprta za javnost, kot je predlagala Slovenija. Hrvaška stran tega po njegovih besedah očitno ne želi, ker bi javnost hitro ocenila, kdo prihaja s pravimi argumenti, kdo ima prave dokaze in kdo predstavlja prave primere. Na vprašanje, ali se ne boji, da Hrvaška hrani še kakšnega asa v rokavu za prihodnji teden, je odgovoril: »Teh asov, teh adutov ni več. Danes je bil zadnji dan za adute.«
Pohvalil ekipo
Minister je danes večkrat izrecno pohvalil ekipo slovenskih in mednarodnih strokovnjakov. »Mislim, da se ne bi mogli bolje pripraviti,« je ocenil in poudaril, da se vidi, da je Alain Pellet »res svetovna zvezda« na področju mednarodnega prava. O slovenski ekipi pa je še dejal: »Samo pohvale. Upam, da če bo izid takšen, kakršnega pričakujem, da jih bo predsednik države odlikoval.«
Erjavec pričakuje razsodbo kmalu v naslednjem letu, saj po njegovem občutku ne bodo potrebni ogledi arbitrov na terenu niti veliko dodatnih pojasnil. Obenem je izpostavil, da so arbitri zelo natančni, zato je po njegovih besedah dobro, da niso »nasedali nerealnim zahtevam«, saj bi izpadli amatersko in neresno.
V hrvaški delegaciji so ob odhodu na vprašanje, kako je bilo na obravnavi, na kratko odgovorili, da so zadovoljni, da niso presenečeni in da je vsak dan enako.
