Kot je Erjavec dejal na vprašanje Melite Župevc (PS), je Slovenija proti vojaškemu posredovanju, ker je prepričana, da bi to samo poslabšalo razmere in razširilo nestabilnost na celotno regijo.
Po njegovih besedah gre za stališče v tem trenutku ...
Ne glede na to, je Slovenija po njegovih besedah vedno sodelovala v misijah in operacijah samo, če je bilo to pod okriljem Združenih narodov, torej z ustreznim sklepom Varnostnega sveta ZN, oziroma če je šlo za evropsko operacijo z ustreznim sklepom EU. Da bi računali na misijo Nata, po besedah Erjavca ni veliko možnosti, upa pa, da zavezništvo ne bo sodelovalo pri razreševanju vprašanja Sirije, ker bi to naletelo na zelo močne odzive.
Kot je opozoril tudi obrambni minister Aleš Hojs, se opazovalna misija v Siriji ne izvaja. Opazovalci čakajo na odločitev varnostnega sveta ZN. Za zdaj se za odpoklic slovenskega predstavnika v misiji tako niso odločili, so pa z njim v stalnem stiku.
Kar zadeva Afganistan je spomnil, je vlada letos sprejela sklep, da z naslednjo rotacijo zmanjša število pripadnikov v Afganistanu, in sicer do 80, pri čemer načrtujejo, da bi že v letu 2013 število pripadnikov zmanjšali še za kakšnih 10 do 15, povsem pa bi se umaknili do konca leta 2014.
Romana Jakiča (PS) je glede Afganistana zanimalo, kaj bo sledilo po letu 2014, Matej Tonin (NSi) pa je menil, da bi se morali zagovorniki predčasnega umika vprašati, kaj se bo v tem primeru zgodilo z Afganistanom.
Kot je dejal Erjavec, nekega strateškega načrta, kaj bo po letu 2014, še ni
Gre pa v smeri, da bi se misija spremenila v civilno. Zgolj posredovanje po njegovih besedah še ne prinese rešitve problema, medtem ko je Hojs opozoril na prihodnje načrtovano zmanjševanje afganistanskih sil, kar bi lahko pomenilo veliko socialno bombo.
Sicer pa, tako Hojs, bo tudi v letošnjem oziroma prihodnjem letu težišče delovanja SV na zahodnem Balkanu. Bistvenega zmanjšanja števila slovenskih pripadnikov na Kosovu pa po njegovih besedah ne načrtujejo.
Slovenija se trudi, da BiH v okviru EU ne bi ostala pozabljena
Glede prihodnosti daytonskega sporazuma, kar je zanimalo Tonina, pa meni, da je to v tem trenutku edino zagotovilo za stabilnost. Strinjal se je, da je ta sporazum pomanjkljiv, ker ni dal vizije razvoja, se pa boji, da bi spodkopavanje daytonskega sporazuma lahko pomenilo »odpiranje vrat za kakšne pobude, ki so zelo žive in govorijo proti celovitosti BiH«.
Glede varnostnih razmer v BiH je Hojs sicer povedal, da bo slovenska vojska s septembrom organizirala eno motorizirano četo. Ta bo v pripravljenosti v Mariboru, če bi prišlo do večjega poslabšanja varnostnih razmer v BiH.
Jožef Jerovšek (SDS) je glede Kosova menil, da bi morala Slovenija v bodoče težiti k temu, da bi se ta misija končala v doglednem času. Erjavec mu je odgovoril, da je morebiten umik odvisen od političnega napredka.
Po besedah Erjavca Slovenija sicer želi nadaljevati transparentno razpravo sodelovanja v mednarodnih operacijah in misijah. Kot je dejal na seji, posvečeni poročilu vlade o uresničevanju strategije sodelovanja Slovenije v mednarodnih operacijah in misijah, sodelovanje v teh misijah in operacijah ostaja pomemben element ohranjanja nacionalne varnosti in krepitve in podpore miru v mednarodnem okolju.
