LJUBLJANA – Odnosi Slovenije in Hrvaške so se v zadnjem obdobju spet ohladili, predvsem zaradi postopkov, ki potekajo pred hrvaškimi sodišči, in razsodbe zagrebškega sodišča, s katero so naložili slovenskim bankam vrnitev milijonskih dolgov, plačila obresti in sodnih stroškov hrvaškim deviznim varčevalcem.
»Hrvaško stališče je povzročilo, da so se odnosi ohladili. Moram zelo jasno povedati, da se to čuti tudi na osebni ravni, da ti odnosi niso več tako prijazni, kot so bili. Zaradi hrvaškega novega tolmačenja se čutimo nekoliko izigrani,« je ob tem povedal zunanji minister Karl Erjavec.
Na vprašanje, ali je NLB že vložil pritožbo na razsodbo zagrebškega sodišča, Erjavec pravi, da se, kar se tiče pritožbe, strinja, da odvetniki uporabijo vsa pravna sredstva. »Neformalno vem, da bo pritožba vložena, ne vem pa, ali je že bila,« odgovarja Erjavec. O uporabi drugih pravnih instrumentov pravi, da so ravno tako na voljo.
»Menimo pa, da ne bodo potrebni, ker te odločbe ne bodo veljavne za slovenski pravni red. Tudi pri pravni fakulteti smo naročili natančno študijo, kaj pomeni izdaja takšne sodne odločbe hrvaških sodišč za pravni red Slovenije. Če se bo izkazalo, da bi bile lahko izvršljive, bomo sprožili ustrezno tožbo v meddržavnem sporu,« napoveduje minister, ki je sicer osebno prepričan, da te tožbe po slovenskem pravnem redu ne bodo izvršljive.
Polnjenje proračuna
Erjavec je mnenja, da želi z iztoženimi slovenskimi sredstvi hrvaška vlada napolniti proračun in da so bili hrvaški devizni varčevalci poplačani. Zato so predlogi o tožbah na Evropsko sodišče za človekove pravice brezpredmetni.
»Jasno moram povedati, da tu ne gre za kršitve človekovih pravic: hrvaški devizni varčevalci so bili poplačani, kot so bili v Sloveniji vsi devizni varčevalci poplačani ne glede na to, ali so imeli svoje vloge v beograjski ali kakšni drugi banki. Gre za to, da želi hrvaška vlada s temi tožbami pridobiti v proračun sredstva, ki jih je takrat izplačala, ko je na podlagi teritorialnega načela poplačevala devizne varčevalce LB na Hrvaškem. Tedaj je namreč veljalo, da vsaka republika na svojem območju oziroma vsaka država sama garantira in izplačuje te devizne vloge,« je odločen Erjavec.
Sicer pa Erjavec »močno obžaluje«, da je začela hrvaška stran po svoje razlagati memorandum. Dodaja, da hrvaška ministrica Vesna Pušić ponuja, da bi vprašanje hrvaških deviznih vlog prenesli na arbitražo.
Hrvati bi po svoje
»Moram povedati, da to ne pride v poštev, ker oni želijo, prenesti na arbitražo samo del, ki se nanaša na njihove terjatve, terjatve LB do hrvaških podjetij pa ne želijo vključiti v arbitraže. To pomeni, da bi s predlagano arbitražo reševali le vprašanje deviznih vlog stare Ljubljanske banke.«