LJUBLJANA – Vlada pri pripravljanju proračunskih ukrepov za prihodnje leto po besedah premierja Mira Cerarja ni le varčevalno naravnana. Je pa Cerar v današnji izjavi priznal, da bomo morali zmerno varčevati vsi, pri čemer se zastavlja tudi vprašanje regresa upokojencem. Kot je dodal, zaradi zavez v koalicijskem sporazumu o tem razpravljajo previdno.
Vlada po Cerarjevih besedah intenzivno razpravlja o tem, kje bo treba privarčevati, da bodo lahko prihodnje leto dosegli cilj, da primanjkljaj ne bo presegel 2,8 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). To bo omogočalo, da lahko še naprej sami upravljamo finance in državo, je pojasnil.
Ne le restriktivni ukrepi
Cerar je v izjavi novinarjem po srečanju s svojo poslansko skupino v Ljubljani poudaril, da vlada ne razpravlja le o restriktivnih ukrepih, ki bodo nujni, ampak tudi o ukrepih, ki zadevajo ekonomičnost procesov delovanja javne uprave oz. razvoj na tem področju.
Ministrstva bodo po zagotovilih predsednika vlade v prihodnjih mesecih intenzivno spodbujala projekte, ki naj bi pomagali gospodarstvu in državi.
Rebalans proračuna za leto 2014, ki ga pripravlja vlada, ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport jemlje 43 milijonov evrov, je za STA povedala ministrica Stanka Setnikar Cankar. Največ izgubljenih sredstev gre na račun kohezijskih projektov, del pa naj bi prihranili z varčevanjem pri tekočem poslovanju. Od 43 milijonov evrov 30 milijonov pomenijo sredstva, ki bi jih ministrstvo sicer namenilo za sofinancerski delež pri evropskih projektih. Sredstva se bodo po besedah ministrice znižala pri projektih, za katere sredstva do 30. septembra niso bila porabljena vsaj v znesku dveh tretjin oziroma do 75 odstotkov. Če so bila sredstva do omenjenega datuma počrpana denimo od 20 do 30 odstotkov, je namreč težko verjeti, da bi jih do konca leta uspeli počrpati v celoti, pravi ministrica. (STA) |
Erjavec razume?
Pri varčevanju se po Cerarjevih besedah zastavlja tudi vprašanje regresa upokojencem. Ob tem je ocenil, da tudi predsednik Desusa Karl Erjavec kaže posluh za to in se zaveda, da če bo treba povsod varčevati, bo treba tudi na tem področju. Prav danes popoldne bo sicer o tem razpravljal izvršni odbor Desusa.
Po Cerarjevih zagotovilih ne želijo prizadeti upokojencev ali drugih socialno ogroženih skupin do te mere, da bi jim bistveno poslabšali razmere. Zato bodo iskali kompromisne rešitve, ki bodo pripeljale do cilja, da bodo zniževali javnofinančni primanjkljaj, spodbujali gospodarsko rast in obenem ohranili socialno varnost.
Predvsem pa po premierjevih besedah ne smejo demotivirati javnih uslužbencev in tistih, ki morda nekoliko bolj zaskrbljeno zrejo v prihodnost. Najti morajo stimulacije, pri čemer bo vlada naredila tudi premike v pozitivno smer.
Čakajo ukrepe
Premier je še pojasnil, da vlada niti sama ni dovolj konkretno opredelila vseh ukrepov, ki jih bodo morali sprejeti. O tem bo govoril, kot je dejal, tudi na sredini seji. Zanesljivo bodo predloge transparentno najprej predstavili koaliciji, nato pa vsem poslancem, je dejal in dodal, da bo ta razprava potekala na očeh celotne javnosti.
V parlamentarnih strankah tudi pričakujejo predstavitev javnofinančnih ukrepov v DZ.
Tako je danes tudi vodja poslancev Desusa Franc Jurša dejal, da bodo predloge ukrepov lahko komentirali, ko jih bodo uradno prejeli.
Če ni kompromisa, ne more biti koalicija
Predsednik Desusa Erjavec je že ocenil, da jih čaka eno najtežjih proračunskih let in bo treba pri vprašanju regresa upokojencem najti kompromis. S tem se strinja tudi Jurša. »Če kompromisa ne bomo našli, bo pomenilo, da ne moremo biti koalicijski partnerji,« je dodal v današnji izjavi novinarjem.
Če pa se bodo glede regresa dogovorili drugače, kot je navedeno v koalicijskem sporazumu, bodo tega morali po besedah Jurše spremeniti.
SD: Koalicijski sporazum ščiti ljudi
Predsedujoči SD Dejan Židan je v izjavi novinarjem v DZ povedal za dogovor ministrov, da proračunskih usklajevanj javno ne komentirajo, ker je mogočih veliko scenarijev. Tudi sam je spomnil na koalicijski sporazum, »ki je socialdemokratski in tako pripravljen, da ščiti ljudi«. SD od tega ne bo odstopil, je opozoril Židan.
Tudi poslanca ZL Franca Trčka je zmotilo, da je minister za finance Dušan Mramor predlog proračunskih ukrepov najprej predstavil v Bruslju in ne v DZ. Zahteva po nujni seji, na kateri bi vlada predstavila ukrepe, bi bila po njegovem mnenju del političnega bontona. Po Trčkovih besedah je predviden 'zujf na kvadrat' oziroma 800 milijonov evrov rezov, ki bodo šli zlasti na račun socialnih transferjev in javnega sektorja.
ZL bi prihranke iskal, kot pravi, pri javnih naročilih, v zdravstvenem sektorju, »razsuti pa je treba tudi energetski lobi«.
Svarilo NSi
V NSi predloga varčevalnih ukrepov ne poznajo, so pa tudi oni po besedah poslanca Jožefa Horvata glede na javnofinančno stanje pričakovali, da jih bo Mramor predstavil v DZ. Sicer pa v NSi ne bodo podprli nobenega ukrepa, ki bi zaviral gospodarsko rast. »Če bo gospodarstvo utrpelo le en cent dodatnih obremenitev, bomo v NSi bomo zganjali velik hrup,« je v izjavi novinarjem posvaril Horvat.
Gospodarstvu je treba po njegovih besedah ustvariti okolje, da bo lahko zaposlovalo, in potem kruti rezi ne bodo potrebni.
