LJUBLJANA – Današnja odločitev skupščine NLB o potrditvi dokapitalizacije z odobrenim kapitalom v višini do 500 milijonov evrov je bila po besedah poslanca SDS Andreja Širclja pričakovana. Močno pa si želi, da bi bila tokratna dokapitalizacija zadnja, pri kateri je sodelovala država. Med novimi nadzorniki pogreša kakšnega mednarodnega strokovnjaka.
Šircelj, med drugim tudi neizvršni direktor državne družbe za upravljanje terjatev bank, t. i. slabe banke, je v izjavi za medije ocenil, da je bila današnja odločitev delničarjev Nove Ljubljanske banke (NLB) glede na razmere v banki in v bančnem sistemu pričakovana.
Delničarji največje slovenske banke, med katerimi z več kot 90-odstotnim lastniškim deležem močno prevladuje država, so potrdili predlog Slovenske odškodninske družbe, po katerem so upravo v petih letih od današnje skupščine pooblastili za povečanje osnovnega kapitala za največ 500 milijonov evrov.
Dokapitalizacija povezana s prenosom sredstev na slabo banko
To je več od prvotnega predloga uprave in nadzornega sveta za dokapitalizacijo v višini 367,2 milijona evrov.
Skoraj gotovo je, da bo dokapitalizacijo izpeljala država, še posebej v luči dejstva, da gre za ukrepe za krepitev stabilnosti NLB, saj je njihov del tudi prenos sredstev na slabo banko.
Šircelj si močno želi, da bi bila tokratna dokapitalizacija zadnja, pri kateri je sodelovala država, in da ji bodo sledili izboljšanje upravljanja banke ter pozitivni poslovni izidi v čim krajšem času. Prav tako upa, da se bo državni lastniški delež v bančnem sistemu postopno zmanjšal.
Šircelj je še spomnil, da je danes potrjena dokapitalizacija povezana s prenosom sredstev na slabo banko. Povedal je, da postopki tečejo, kot rok za prenos prvega paketa terjatev in premoženja pa se še vedno lovi konec junija.
Erjavec poudarja, da je NLB strateškega pomena za gospodarstvo
Vodja poslancev SD Matjaž Han je v izjavi novinarjem povedal, da so take oziroma podobne številke o višini dokapitalizacije predvidevali. Tudi on upa, da so v banki izračunali, da bo to zadostovalo in da je to res zadnja dokapitalizacija iz žepov davkoplačevalcev. Sicer pa so za še eno dokapitalizacijo vedeli že v prejšnji vladi, saj so vedeli, da je s slabo banko na vrsti tudi dokapitalizacija.
Vodja poslanske skupine DL Rihard Braniselj je v izjavi novinarjem poudaril, da je treba banke reševati resno. Če je to, kar je zdaj predvideno, res tisto pravo, pa bodo po njegovih besedah še videli. Kot je dejal, se bodo o tem pustili podučiti. O dokapitalizaciji se strinja, da »smo že večkrat rekli, da je to zadnjič«.
Prvak Desusa Karl Erjavec poudarja, da je NLB strateškega pomena za gospodarstvo. »Če NLB pade, bo slovensko gospodarstvo v še večjih težavah,« je posvaril. Po njegovih besedah pa je treba poiskati ustrezno rešitev, in sicer je to sanacija banke in tudi strateški partner, ki bi z zdravim kapitalom in zdravo politiko omogočil, da bi slovensko gospodarstvo lahko zadihalo.
