Eno obrali do kosti, trem janjcem pregriznili vrat

BOROVNICA – Število volkov in medvedov je že nekaj let stabilno, pravijo uradne ocene. Škoda zaradi medveda je v zadnjih letih bolj ali manj konstantna, pravi Rok Černe z Zavoda za gozdove Slovenije: »Pri medvedu na odstopanja v posameznih letih vpliva predvsem obrod gozdnega drevja.«

Pa vendarle, medtem ko se statistika škode in pokolov drobnice umirja, kmetje, občani Borovnice in Vrhnike, doživljajo pravo kalvarijo. Volkovi so po 35 letih miru v pičlem letu in pol na kmetijah poklali, razmesarili in podavili 11 ovac, tri teleta in dva osla.

Kmetje, po zakonu upravičeni do odškodnine, so marca letos dobili domov uradni dopis okoljskega ministrstva, da so finančna sredstva za povrnitev škode, ki jo povzročijo zavarovane vrste medved, volk in ris, do nadaljnjega ukinjena.

Zato so občani zaradi preteče nevarnosti prek lokalne LD Borovnica in v sodelovanju z zavodom za gozdove v občinah Borovnica in Vrhnika ustanovili stalni nadzor nad območjem.

Raztrgali novorojenega telička, tri janjce zadavili

Kot nam je povedal revirni gozdar, vodja krajevne enote Zavoda za gozdove na Vrhniki Janko Vidmar, sicer član LD Borovnica, so volkovi v letu in pol udarili šestkrat: »Lahko povem, da smo volka v naši bližini nazadnje spremljali okoli leta 1980, potem pa je bil vse do lani mir.«

Lani jeseni so najprej udarili na kmetiji Evgenije in Marjana Kržiča s Pakega. Evgenija se tega dogodka nerada spominja, kljub temu nam je prijazno pokazala čredo in zraven pripovedovala: »Eno so obrali čisto do kosti, trem janjcem so pregriznili vrat, eno so obgrizli, eni pa je uspelo pobegniti.« Povejmo, da se je to zgodilo kakšnih 300 metrov od domačije, na pašniku blizu lokalne ceste Podpeč–Borovnica, ki poteka vzporedno z železnico.

Štiri dni pozneje so napadli čredo sedmih brejih ovac Janeza Debevca iz Zabočeva pri Borovnici in mu jih šest pobili: »Le eni je uspelo pobegniti,« pristavlja Debevec.

Pozno jeseni so napadali na kmetiji Kern v Bistri in raztrgali dva osla.

Junija letos so kmetu Jožku Koširju iz Pristave pri Borovnici raztrgali tele na pašniku v Bistri.

Štirinajst dni pozneje pa so udarili spet pri Debevcu in na pašniku nad Zabočevim raztrgali novorojenega telička. Domnevno naj bi bil na delu spet volk, a tega niso nikoli dokazali.

Julija letos so, tokrat skoraj zagotovo volkovi, spet napadli pri Kernu in umorili teleta.

Zaradi volkov opustil ovčjerejo

Pri Kržičevih imajo čredo 50 ovac, čeprav so v povpraševanju po jagenjčkih velika nihanja, jim je do zdaj prodaja kar uspevala.

»A ko čez noč izgubiš pet ovac, živiš v strahu, da se bo napad ponovil.«

Izguba petih živali oziroma jagnjet za Kržičevo čredo pomeni 10-odstotni izpad, kar bi, tako si mislimo navadni smrtniki v mestu, moral kmet zlahka preživeti. Pa ni čisto tako, izguba pomeni, da jih mora kmet najprej nadomestiti, da bo prišel na enako osnovo kot pred napadom, šele nato lahko čez eno leto računa na jagnjeta. Poenostavljeno povedano izpad pomeni vsaj dveletni zamik, a ti dve leti je treba preživeti!

Kržičevi so ohranili čredo, medtem ko so na ekološki kmetiji Debevec, kjer se po domače pravi Pr' Makuč, preprosto povedano glede ovac obupani. Na kmetiji gospodarita Janez in Barbara, pomaga jima pet otrok. Na 15 hektarjih polj in travnikov redijo 20 glav živine, štiri konje, v hlevu kruli nekaj pujsov, med njimi tudi krškopoljca. Poleg tega gospodarijo še s 40 hektarji gozda. Kmetija daje eno delovno mesto, zato je Barbara doma, medtem ko je Janez v službi na pošti, zadnje leto se najstarejši sin ukvarja s spravilom lesa.

Poleg omenjenega so imeli še čredo 50 ovac, nakar se je Janez hudo poškodoval: »Z ovcami je nekaj dela, zato smo zmanjšali čredo. Ko sem si malo opomogel, sem spet začel s sedmimi brejimi ovcami.« A upanje je kmalu izginilo v krvi, volkovi so napadli pasočo se čredo in razmesarili šest najboljših, le ena je pobegnila. »Potem sem nekako obupal. Napadi se ponavljajo, ne upam si zastaviti na novo.«

Debevec priznava: »Škodo vseh šestih ovc so korektno ocenili, za vsako bi dobil 160 evrov, nekaj je. A kaj pomaga, če denarja ni.«

Medved 260.000 evrov, volk 132.000, šakal...?

V publikaciji z naslovom Strokovno mnenje za odstrel velikih zveri Zavoda za gozdove Slovenije razberemo, da so leta 2010 popisali 575 napadov volkov oziroma škodnih primerov, država je v povprečju oškodovanim kmetom izplačala 602 evra ali skupaj zajetnih 346.000. Lani, 2014., je bilo škodnih primerov 215, država je upravičencem izplačala slabih 132.000 evrov.

Medtem ko se je število napadov volkov v zadnjih letih korenito zmanjšalo, je stvar pri medvedu bolj konstantna. Leta 2010 je ta naš največji kosmatinec povzročil za slabih 250.000 evrov škode, lani pa skoraj za 260.000. Leta 2010 so našteli 626 konfliktov, leta 2014 pa 597. Število škodnih primerov in ocenjena vrednost na škodni primer zaradi medveda v obdobju 1994–2014 se rahlo povečujeta, vendar je rast počasna in zdi se, da je stvar kar predvidljiva, medtem ko so pri volku nihanja večja. 
Kot nam je povedal Černe, ocenjujejo, da je v Sloveniji stalno prisotnih od 40 do 45 volkov. »Za zdaj ne kaže na upad populacije, hkrati pa upadanje škode zaradi volka v zadnjih letih ni povezano s številom teh zveri.«

Kot smo namignili že zgoraj, v nekaj primerih izvedenci niso natančno ugotovili vzroka smrti živine oziroma drobnice.

Precejšnja neznanka v našem prostoru ostaja šakal, ki je pri nas prisoten 15 let. Kot je povedal Černe, števila šakalov nihče v Sloveniji ne pozna: »Škoda zaradi šakala v zadnjih štirih letih variira od 10 do 26 primerov.«