Energetska izkaznica: le kaj je tebe treba bilo?

LJUBLJANA – Energetska izkaznica si je v kratkem življenju pod Alpami nakopičila za celo vojsko nasprotnikov. Od takih, ki se jim sicer zdi koristna za večjo okoljsko ozaveščenost, vendar je predraga, do onih, ki v njej ne vidijo prav nikakršne uporabne vrednosti, ampak samo dodatno delo, skrbi, predvsem pa strošek, ki polni žepe izbranim elitam. Ti zadnji se zaklinjajo, da izkaznice ne bodo naročili, in pika! Raje bodo plačali kazen (če jih bo slučajno kdo ujel).

Odložilni veto na energetski zakon – izzvala ga je prav sporna ureditev energetske izkaznice – pričakovano ni zaustavil karavane, zakon je pred dnevi ob vnovičnem glasovanju v državnem zboru dobil absolutno večino, 49 glasov. Teža kazni, ki visi nad Slovenijo zaradi nepravočasnega vnosa energetskih direktiv v nacionalno zakonodajo, je očitno dovolj pritisnila tudi na poslance, ki jim ureditev energetske izkaznice ni povsem po volji. Zagrožene kazni za zamudo pri prenosu direktiv so prek 20.000 evrov na dan. Nekatere odločevalce pa so nemara prepričale obljube pristojnega ministrstva, da bo s posegi v podzakonski predpis, »ki je danes izvor vseh težav«, omogočil, da bo sistem energetskih izkaznic deloval (censko) učinkovito in transparentno.

Kaj sploh je in čemu je namenjena

Energetska izkaznica je dokument, ki nam ga je vsilila EU z direktivo o energetski učinkovitosti iz leta 2002. Štiri leta pozneje jo je povzel naš energetski zakon, predlani je bila novelirana, letošnja sprememba zakona pa upošteva deset novih evropskih smernic, med drugim tudi najnovejša določila o energetski izkaznici. Večji poudarek daje nadzoru in sankcijam.

Gre za javno listino, ki jo izda pooblaščena organizacija, izdela pa neodvisni strokovnjak z licenco. Na izkaznici so navedeni ključni kazalniki energetske učinkovitosti in skupna poraba energije v določeni stavbi ali delu stavbe. Z njeno pomočjo lahko uporabnik predvidi višino stroškov, povezanih z ogrevanjem, hlajenjem, prezračevanjem objekta. »Z energetsko izkaznico boste lahko natančno izvedeli, kateri del stavbe vam povzroča največje izgube energije, kaj je ekonomsko najbolj smotrno in kaj je treba čim prej sanirati,« vabi eden od ponudnikov te nove storitve. Informacija o tem bo kupcu ali novemu najemniku pomagala pri izbiri bivališča in ga zaščitila pred poznejšimi neprijetnimi presenečenji. Da ne bo dobil mačka v žaklju.

Obvezna priloga energetske izkaznice je seznam tehnično izvedljivih priporočenih ukrepov za izboljšanje energijskih kazalnikov. Predvideni sta dve vrsti izkaznic, računska in merjena. Prva je uporabna za vse stanovanjske stavbe in novogradnje, druga pa le za nestanovanjske objekte. Izda se za 10 let, nato je treba naročiti novo. Vsaka izkaznica bo morala biti vpisana v poseben javni register, ki ga bo vodilo ministrstvo za infrastrukturo in prostor.

Leto moratorija

Tudi pri vprašanju, kdo vse potrebuje izkaznico, se je juha, odkar je bila skuhana, precej ohladila, zasluge za to pa gredo revoltu javnosti. Še pod infrastrukturnim ministrom Rokom Žarničem je (samo pri nas) postala splošno obvezna: do določenega roka bi jo morale pridobiti vse obstoječe oziroma stare večstanovanjske stavbe z več kot štirimi stanovanji – čeprav jo evropska direktiva zahteva samo za tiste obstoječe stavbe, ki se prodajajo ali oddajajo v najem za več kot eno leto. Ta naša nadvse sporna določba je padla šele v tretjem branju aktualne novele zakona.

Zdaj velja, da morajo izkaznico imeti (in jo izobesiti na vidno mesto) vse večje javne stavbe, v katerih se pogosto zadržuje javnost, vse nove stavbe (od leta 2008) in stavbe oziroma deli stavb, ki se prodajajo ali na novo oddajajo v najem za več kot eno leto. Lastnik mora pri prodaji ali oddaji v najem kupcu oziroma najemniku predložiti veljavno energetsko izkaznico stanovanja ali celotne stavbe, poskrbeti pa mora tudi, da bodo v oglasih navedeni kazalniki iz izkaznice. Šele v tretjem branju je glas razuma tudi prepričal zakonodajalca, da je določil prehodno obdobje za prodajalce, najemodajalce in oglaševalce; zanje velja enoletni moratorij. Če tega ne bi storil, bi nepremičninski trg zamrl, saj vseh izkaznic ni mogoče pridobiti čez noč.

Manj izkaznic kot izkazničarjev

Čeprav izkaznico zakon nalaga že dolga leta, je država zagnala izkazničarsko industrijo šele julija lani. Dokument izdelajo neodvisni strokovnjaki, ki so prej opravili plačljivo štiridnevno usposabljanje na pooblaščenem ZRMK in pridobili licenco pristojnega ministrstva. Doslej je licenco pridobilo okoli 150 neodvisnih strokovnjakov.

Po najnovejših podatkih ministrstva za infrastrukturo in prostor so ti do sredine februarja izdali vsega 132 energetskih izkaznic. Od tega samo pet za enostanovanjske stavbe in 31 za večstanovanjske, preostale so bile za nestanovanjske stavbe. Interesa torej ni, saj ni ustrezne motivacije.

Kako sklatiti cene z neba

Najbolj pa je javnost razburila cena energetske izkaznice. Kaj je ne bi, ko pa država nalaga nova in nova bremena; denimo davek na nepremičnine in nesmiselne delilnike toplote, ki očitno niso dosegli namena, prinesli pa so nove stroške in konflikte med etažnimi lastniki.

Ceno izdelave izkaznice je država prepustila trgu. Odvisna je od namembnosti, velikosti stavbe in razpoložljivosti dokumentacije, energetskih sistemov v hiši..., načeloma do enega evra na kvadratni meter. Zaradi visokih zahtev veljavnih podzakonskih aktov (glede usposobljenosti, postopkov izdelave izkaznice, metodologije itn.) pa so ponudbe izdelovalcev izkaznic precej višje: za samostojno hišo od 300 in 600 evrov, za večstanovanjsko hišo tudi do nekaj tisočakov. Precej več kot v drugih evropskih državah. V Nemčiji na primer znaša za hišo od 50 do 100 evrov, za stanovanjski blok pa od 150 do 500.

Obljube in priporočila

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor nam podatkov o ceni izkaznic po državah EU ni hotelo posredovati, je pa začelo v javnosti promovirati svoje ukrepe in zamisli o tem, kako bo s spremembo podzakonskih predpisov postala izdelava energetskih izkaznic »enostavnejša, preglednejša in zato tudi cenejša«. Med drugim bodo znižali pogoje za izdelavo energetskih izkaznic. S tem se bo število izdelovalcev povečalo, pristopili bodo lahko tudi mladi z manj izkušnjami. In ko bo ponudnikov 300, 400, se nadejajo na ministrstvu, bo cena izkaznice padla.

Poleg tega opozarjajo, da tudi zdaj v praksi ni vse tako črno, kot se zdi. Eno so namreč ponudbe, drugo pa sklenjeni posli. Analiza prek 100 izdanih izkaznic je pokazala, da so se ponudbe izkazničarjev gibale v razponu 1 proti več kot 10. Lastniki so izbrali ponudbe z najnižjimi cenami, in te so bile v rangu med 0,25 do 0,8 evra na kvadratni meter oziroma od 21 do 72  evrov na stanovanje.

Ministrstvo je objavilo tudi priporočene cene: za eno- ali dvostanovanjsko hišo do 250 kvadratnih metrov 250 evrov (brez DDV), za večje pa po 1 evro na kvadratni meter. Za večstanovanjske stavbe pa ministrstvo priporoča cene glede na velikost stavbe: od 1,09 evra na kvadratni meter za hiše z do petimi stanovanji, do 0,6 evra na kvadratni meter za hiše, ki imajo več kot 51 stanovanj.

Pogovor je objavljen v prilogi Slovenskih novic Plus 50.