DOMŽALE – V senci srhljive tragedije 19. junija, ko je Andrej Alibabič s potezno puško pred vrtcem na Rodici prerešetal levo stran prsnega koša svoje žene Danijele, potem pa s pištolo nameril še v svoje sence in si sodil, se je prav tam, v podružnični enoti Ostržek, zgodilo še nekaj na moč sprevrženega. »Nekdo je očitno izbral napačen trenutek,« smo izvedeli od ljubljanskih policistov, »nekdo je grdo izkoristil to tragedijo ...« Ne le 58-letni Andrej Alibabič, ki je bil tako bolestno ljubosumen, da je skoraj 24 ur na dan sledil svoji ženi in jo zalezoval, dve desetletji mlajša Danijela je medtem tudi že vložila ločitveni postopek, podobne simptome kot Alibabič je imel še nekdo. Peklenska vročina tistega dne je očitno stopila v glavo še nekomu. Tudi ta bi zaradi ljubosumja najraje kar pokončal nekdanjo partnerico. Le nekaj pozneje, ko so forenziki že označevali sledi brutalne tragedije, je namreč v osrčje vrtca, v tamkajšnjo kuhinjo, priromala grožnja. V SMS-sporočilu je pisalo: »Ti si naslednja!« Izvedeli smo, da je prejemnica tega sporočilca, S. R., prav tako kot nesrečna Danijela službovala v tej kuhinji, da sta bili sodelavki. Kar nekaj podobnosti je še bilo: da sta s partnerjem dolgo živela pri njem v Gorjuši, da sta bila v ločitvenem postopku, da zadnje čase živi pri drugem. S. R. je to grožnjo nemudoma prijavila policistom. Ti seveda niso bili daleč. Pošiljatelju, ki dela v nekem dragomeljskem podjetju, so odvzeli prostost in ga zaradi suma, da je storil kaznivo dejanje nasilja v družini, že 21. junija privedli pred preiskovalnega sodnika. Ta mu je odredil pripor; neuradno naj bi bil že na prostosti.
Preveriti smo želeli še v samem vrtcu, ki je postal na lepem tako razvpit in nad katerim se je zgrnilo to ubijalsko ljubosumje, a izvedeli, da je Marjeta Osolin, vodja tega vrtca, na dopustu in da ne dajejo nobenih izjav, nobenih informacij.
Načrtoval strelski pohod?
S. R. se je po naših podatkih zdaj umaknila in odšla na trimesečni dopust. Nenadoma je vrtec ostal brez dveh kuharic, ena je žal umrla, druga za las ubežala najhujšemu.
Še posebno je besen Marjan Paternoster, mož, ki je kot najemodajalec in samaritan želel pomagati, mož, ki je preživel zadnje ure s tragično preminulo. S prstom ostro kaže tako na vodstvo vrtca kot tudi na pristojne organe, ki niso uslišali Danijelinega krika na pomoč. »Še nobena stvar me ni tako prizadela kot ta – pa sem v življenju doživel že ogromno pizdarij!«
Po njegovih besedah bi moral tisti dan na oni svet tudi on, in ne le on, tudi šofer Tomaž. Slednji, ker si je Andrej Alibabič v svoji glavi umislil, da je Danijelin ljubimec, in Marjan, ker je svoj mir končno našla pod njegovo streho. Policisti so v Alibabičevem vozilu našli še dva kosa orožja, revolver in avtomatsko puško, s seboj je prinesel torej štiri kose orožja – za vsako tarčo po enega? Za sebe, Danijelo, Marjana in Tomaža? Je imel v mislih torej strelski pohod?
Pod strogim nadzorom
Andrej Alibabič je bil očitno tempirana bomba. Danijela je Marjanu zaupala, da se je od jeze »tresel, njegov pogled pa je bil krvoločen in steklen«. Marjan se vprašuje, zakaj pristojni niso pravočasno ukrepali, saj je bila žrtev že prej pod štiriindvajseturnim nadzorom, nadzor je doživljala celo na delovnem mestu. Na policijo se je Danijela večkrat obrnila, a kot pravi Marjan, vedno zaman. Kot dokazno gradivo jim je nekoč med drugim dostavila tudi pištolo, s katero ji je storilec že grozil. Podala je izjavo, kot smo izvedeli, in se morala po navodilih policije z orožjem, za katero je imel Alibabič sicer dovoljenje, odpraviti nazaj v možev objem. Obvestila naj bi tudi vodjo vrtca, toda njen krik ni imel nikakršnega odmeva.
Navkljub neprestanim grožnjam je Danijela vseeno upala, da se bo položaj vendarle umiril, zato se je tudi preselila v Paternosterjevo hišo v ljubljansko Podgorico. Končno je vsaj za hip vzcvetela, to je priznala tudi staršem. Kljub temu da je Alibabič nenehno dežural pred njenim novim stanovanjem, je vseeno svobodneje zadihala. Pa čeprav je morala ob Marjanovi pomoči, kadar koli se je kam odpravila, natančno pregledati ulico, ali njen bivši morda ni na preži.
Po dveh tednih bivanja na svobodnem ozemlju, to je bilo devetega junija, je dobila v dar vrnjen telefon, ki ji ga je Alibabič zasegel že pred pol leta. Ker je bila v dvomih, ga je odnesla na servis, naj ga odklopijo. V tistem je Alibabiča začelo še močneje razjedati, začel jo je še neznosneje nadlegovati: Kje je mobitel, si ga prodala?! Vse več je govoric, da jo je s prisluškovalno napravo nadzoroval celo na delovnem mestu.
Poslednja grožnja
V soboto, 15. junija, štiri dni pred njeno smrtjo, je prejela SMS. Ko ga je prebrala, se je zgrozila. Paternoster je to videl. »Je kaj narobe?« jo je zaskrbljeno vprašal.
Andrej Alibabič je bil ves ta čas v zasedi, če ne v Podgorici, pa pred njenim delovnim mestom.
V ponedeljek, 17. junija, je prišla iz službe in vprašala Marjana, ali bi skuhal kavo.
»Ni problema!« ji je dejal.
Sedla je na kavč, zraven se je razkomotil še Marjan.
»Kaj me pa gledaš?«
»Da vidim, ali je vse v redu,« ji je dejal Marjan, ki je v tistem osupnil. »Ti, kaj imaš pa tole na nogi?«
»S kolesom sem padla ...«
»S kolesom ali je bilo mogoče kaj drugega?« ji ni povsem verjel.
Tedaj je Danijela pogledala navzdol, Marjan pa vzrojil: »Ne mi prikrivati, povej, kaj je bilo«. Niti tokrat ni dobil odgovora. Na urgenco ni želela.
Marjan je šele po njeni smrti izvedel, da jo je Alibabič nalašč oplazil z avtomobilom, da, to je bila njegova zadnja grožnja!
Sodni dan
Na sodni dan je odšla v službo z avtom. Ker je hotela popoldne po hčerkico Leo, da bi potem skupaj z Marjanom urejali stanovanje, ki ga je bilo treba še pobeliti. »Žal se to ni zgodilo,« je zavzdihnil Marjan, ki je ravno med beljenjem izvedel za tragično novico. Vse mu je padlo dol, kot se reče, še danes se vprašuje: »Kakšne zakone imamo v Sloveniji? Kaj je treba storiti, da se organi zganejo? Koliko življenj bomo še prekrižali, da se bo kaj premaknilo, da bosta zavladala razum in poštenost?«
V ponedeljek, 24. junija, so se na domžalskem pokopališču še zadnjič poslovili od Danijele, ki je, kot da bi slutila, še v zadnjem trenutku spremenila možev priimek v dekliškega.
Zdaj lahko počiva v miru.