ŠMARJE PRI JELŠAH – Če ne bi bilo pridnih rok slovenskih kmetic, bi krave in bicke v hlevih utihnile, ogenj v peči bi nehal goreti, iz kuhinje ne bi dišalo in Slovenija bi se do konca zarasla.
Zveza kmetic Slovenije vsako leto izbere kmetico leta, prestižni naslov si je lani s svojim delom prislužila Jelka Krivec iz Mirne Peči, leta 2015 je ta plemeniti naslov pripadel vinogradnici, umetnici fotografinji in novinarki Lei Babič z Bizeljskega, še prej je v solzah sreče prejela rože in priznanje Korošica Milka Podričnik z Loma nad Mežico...
Čeprav dela na kmetiji ne zmanjka, si vsako leto upravičeno vzamejo en dan zase. Zveza kmetic Slovenije, ki jo požrtvovalno že leta vodi Irena Ule, je tako minuli torek organizirala tradicionalno srečanje kmetic leta, ki ga je letos gostila Francka Javeršek s Kristan Vrha nad Šmarjem pri Jelšah. Francki je ta naslov pripadel leta 2011. V obrazložitvi so takrat zapisali, da predseduje tudi Društvu kmetic Ajda, združenju 268 kmetic iz občin Podčetrtek, Šmarje pri Jelšah, Bistrica ob Sotli in Kozje, ki na Kozjanskem ohranjajo tradicijo, organizirajo tečaje, delavnice kuhe in peke ter rokodelskih umetnosti.
»Lani smo bili pri Štefki Pavlin (kmetica leta 2008, o.p.) na Polici pri Naklem na Gorenjskem, letos pa pri nas,« nam je povedala Javerškova, ki je kolegice ob 11. uri pričakala pred kulturnim domom v Šmarju, kjer so si ogledale izjemno razstavo originalnih nabožnih kipov s kalvarije 14 kapelic nad Šmarjem, ki so jih umaknili v muzej, v kapelice pa namestili replike.
Zavile so na sosednji vhod doma, v šmarsko vinsko klet, ter si ogledale zbirko lokalnih vin in nazdravile z županovim vinom.
Nato jih je odpeljala na svojo domačijo na Kristan Vrh in jih pogostila s kosilom: »Bilo je zares okusno in prijetno,« je povedala Babičeva, ki si je tako kot druge sredi trgatve vzela en dan in odšla na žensko druženje. Niti smeha ni manjkalo, predsednica kmetic Uletova je vsaki podarila rožo.
Popoldne jih je pot vodila v Golobinjek, kjer so obiskale kmetijo Stanke in Poldeta Alegra in si ogledale njihovo klavnico. Stanka je gostje ob koncu presenetila s torto, nato pa jih je v turistično razvitem Podčetrtku sprejel in nagovoril župan Peter Misja.
Čeprav je tudi tokratno druženje potekalo v sproščenem vzdušju, je Javerškova izpostavila: »Kmetice v društvih nimamo nobenega definiranega cilja, kljub temu pa lahko rečem, da bi lahko naš status bolje uredili. Mislim zlasti na zavarovanje in na male kmetije, kjer se pogosto zgodi, da se ne morejo prijaviti na noben razpis in kmetice ostanejo prepuščene same sebi.«
Slovenskim kmeticam, ki običajno podpirajo tri vogale domačije, v tej državi zagotovo namenjamo premalo pozornosti. Ni jih malo, ki so vse življenje delale na kmetiji in ostale brez pokojnine, češ, saj si niso plačevale. Pred leti jim je država vzela še tistih 100 evrov univerzalne podpore. Vprašamo se lahko, ali si lahko umetniki zaradi svojega (ne)dela zaslužijo pokojnino in zakaj ne pripada tudi kmeticam, ki ohranjajo to deželo pri življenju.
