Emil opozarja: Ustvarili so smrtonosno past (FOTO)

Za mnoge domačine, ki živijo ob reki Krki, to seveda ni le reka, saj zeleno lepotico zaradi njene čistoče upravičeno štejejo za ponos celotne Dolenjske. Ne le domačini, prosti čas na njej radi preživljajo ribiči, kajakaši in drugi ljubitelji narave iz Slovenije in drugod. Prav zato in še zlasti zato, ker Slovenijo radi predstavljamo kot zeleno destinacijo, se zdi nerazumna poteza, ki naj bi si jo privoščil lokalni koncesionar javne službe urejanja voda. Podrto drevo, ki je sprva v vasi Prapreče pri Žužemberku v vodi ležalo več mesecev, so, kot nas je opozoril domačin Emil Glavič, namreč preprosto razžagali in pustili v vodi, s tem pa po njegovih besedah ustvarili nevarnost, ki je pri nas že jemala življenja.

Drevesa je nujno s traktorjem in jeklenico potegniti na brežino, pravi domačin.

Hlod lahko pod jezom ustvari smrtno past.

V Praprečah smo se sicer oglasili že pred strašansko naravno katastrofo, ki je prizadela Slovenijo in ki je pokazala, da bomo morali spremeniti odnos do voda, če bomo hoteli in smeli živeti na območjih, kjer si voda tako ali drugače utira pot. »Dejstvo je, da so nekateri mostovi med poplavami padli prav zaradi dreves,« pravi Glavič, ki ne razume, zakaj so odgovorni ukrepali tako, kot so.

Smrt trojice

Glavič, ki bo prihodnje leto dopolnil 80 let, je desetletja svojega življenja prebil na rekah, na kajaku, v kanuju in na raftu, in se še kako zaveda, da je lahko voda zelo nevarna. Tudi sam je namreč poznal čolnarje, ki so umrli v nesrečah. Trdi, da je vodni koncesionar za to območje s svojim dejanjem ustvaril veliko nevarnost. »Krka ni Soča, saj je kalna že, ko se po dežju le malo dvigne. Ker je že narasla zaradi deževja, je odplavila del dreves in vej po toku navzdol tudi v tolmune. Krka je lahko v tolmunih smrtno nevarna, posebno tam, kjer bi bilo v njih drevo. Sem domačin in območje poznam, za čolnarskega obiskovalca pa je lahko hlod pod jezom, v katerega udari, smrtna past, saj ga lahko tok potegne dol, da ne izplava več,« nam je povedal.

Emil Glavič je razočaran nad odnosom do reke.

Še vedno je živ njegov spomin na tragični dogodek, ki se je zgodil junija 1995 in v katerem so umrli trije mladi fantje, ki so se pod jezom prevrnili. O dogodku je poročala tudi naša časopisna hiša: »Enajstega junija proti večeru, približno ob 18. uri, se je gumijasti čoln s šestimi mladimi veslači med spuščanjem po notranjski reki Reki iz doslej neznanih razlogov prevrnil. Vsi udeleženci nedeljskega raftinga so popadali v vodo. Trije so se rešili, trije pa so umrli; enega so našli takoj, dva pa zatem. Po podatkih OKC MNZ so se utopili Silvano V. (rojen leta 1963), Mirko F. (rojen leta 1973) iz Ilirske Bistrice in Miloš P. (rojen leta 1966) iz Matovuna,« so takrat med drugim v Delu zapisali o tragediji, ki se je zgodila v bližini vasi Buje med Ribnico in Divačo.

Kršili zakonodajo

Zgodba z nesrečnim drevesom se je sicer začela sredi marca, ko so domačini opazili, da je v vodo padlo večje, okrog 20-metrsko drevo. Opozorili so vodnogospodarsko službo, VGP Novo mesto. Glavič je povedal, da so pred kratkim razžagali vsa drevesa in jih preprosto pustili v vodi ter tako kršili zakonodajo. »Neizpodbitno dejstvo je tudi naslednje: ko so žagali drevesa v reki z motornimi ali električnimi žagami, so onesnaževali reko Krko z oljem, ki se uporablja za mazanje verige. Voda je odplavljala olje v reko,« nam pove Glavič, ki – kot je mogoče razbrati iz pogovora z njim, med katerim strastno pripoveduje o zgodovini Krke in plovbe po njej – čuti močno povezano s kraji, v katerih prebiva, in reko, ki teče skoznje.

Tukaj so drevo razžagali, a ga niso potegnili na suho.

Za pojasnila smo se obrnili tudi na VGP Novo mesto, kjer pa so se konkretnemu odgovoru na vprašanje, ali in zakaj so tako ravnali v konkretnem primeru, izognili. »Kot koncesionar javne službe urejanja voda skrbimo, da podrta oziroma naplavljena drevesa, ki ovirajo pretočnost, v celoti odstranimo iz struge in izven dosega visokih voda, da preprečimo ogroženost vodnih in priobalnih zemljišč. Vsa dela se izvajajo v skladu z veljavnimi predpisi, normativi in standardi. V času odstranjevanja dreves in naplavin se izvaja ukrepe in normative iz varstva pri delu. Razžagovanje in splavljenje lesa torej zagotovo nista redna praksa pri odstranjevanju dreves,« nam je Tanja ​ Primc iz VGP Novo mesto odgovorila na vprašanje, ali takšno ravnanje po njihovem mnenju lahko povzroči nevarnost oziroma ali je to redna praksa.

Dreves, ki so samostojno ali s pomočjo bobrov končala v reki, je bilo na tem območju sicer še več, ob našem obisku jih je bilo več tudi v Žužemberku. »Teh ni mogoče razžagati v vodi, saj so pod vodo. Nujno jih je s traktorjem in jeklenico potegniti na brežino. To se mora zgoditi zaradi varnosti čolnarjev in tako bi se moralo zgoditi tudi v Praprečah,« je prepričan Glavič, razočaran nad odnosom koncesionarja do reke. Po našem obisku je sicer zaradi dodatnega deževja del dreves odplavilo po vodi, del pa se jih je zagozdil pri bližnjih mlinih.