Elitne hiše bodo zidali pod hribom, ki drsi

KAMNIK – Naselju Zgornje Perovo rečejo domačini kar Beverly Hills (po eni najslovitejših četrti Los Angelesa), nastajati pa je začelo po naši osamosvojitveni vojni, ko so posamezniki pristopili k odkupu zemljišč ter gradili hiše po zazidalnem načrtu, ki je na vsakih nekaj hiš predvideval parkirišča, zelene otočke in igrišča. »Zgornje Perovo je bilo eno prvih urejenih naselij, ki so bila načrtovana po standardih v začetku devetdesetih,« pojasnjuje Tilen Travnik iz krajevne skupnosti Novi Trg, ki se je tja s starši preselil še kot otrok. Po prvih treh ulicah pa je začela Stanovanjska zadruga Kamnik prodajati tudi parcele na vrhu hriba, kjer je na manjšem prostoru več hiš.

Gospa v hiši na polovici hriba je začela graditi po vojni, vselili so se pet let pozneje: »Zaradi nevarnosti smo dali spodnji del hiše na pilote, ker so domačini rekli, da je območje plazovito. Tale hrib itak odnaša.« S sosedi so morali pozneje narediti škarpo: »Trenutno pri nas ne plazi, tam na koncu pa ja, ker je počilo …« Z največjimi težavami z zdrsi pa se ukvarjajo stanovalci Poti v Rudnik, ki teče ob vznožju hriba; tamkajšnji prebivalci se morajo ukvarjati z erozijo zemlje. Sosed iz spodnje ulice pokaže slike ter pojasni: »Jaz sem ravno saniral, novembra lani so bile poplave in je vse zdrsnilo dol, škarpo mi je porinilo do ceste, posedlo se je za meter. Nisem vedel, da je kaj takega mogoče,« se čudi po dveh desetletjih bivanja. Še bolj pa so bili presenečeni, ko so izvedeli za skrivne načrte in prestižni novogradnji v gozdu.

Drseči načrti

Tam, kjer se začne gozd, teče potoček, ki je včasih potok: »Tam se je struga spremenila po pet metrov levo ali desno, odkar sem dvajset let tukaj. Podrla je tudi most,« nadaljuje moški iz spodnje ulice. No, in na takšnem območju, kjer zemlja plazi in voda dere (dan pa ima v tej grapi več sence kot sonca), naj bi zraslo novo naselje, o katerem so bili krajani obveščeni tako spotoma, med menjavo dveh županov in ob javni razgrnitvi zazidave za B8, kot uradno rečejo območju. Stanovalce je pogrelo, ker se bo povečal promet, osupnilo, da bodo dobili krožišče na vaški poti, ki se konča v gozdu, prestrašili pa so se novih zemeljskih premikov navzdol. Kot investitor projekta se je na sestankih pojavil Matija Šešok, sin Dušana Šešoka.

Za Slovenske novice je Matija Šešok pojasnil, da sta graditelja dva: »Del, ki je sestavljen iz šestih enostanovanjskih hiš, pripada nam, poleg tega pa ima Rimskokatoliška cerkev desno od nas svoj del, kjer bodo gradili še nekaj več enot. Naša posamezna hiša bo imela parcelo, ki bo merila okoli 1100 kvadratnih metrov, kar je več kot dvakrat več kot druge hiše na območju.« Šešok je tako potrdil navedbe krajanov, da je zemljišče cerkveno in da je pri zadevi sodeloval tamkajšnji župnik Tone Dular, ki pa je bil od takrat, ko so med krajani zakrožile govorice o naselju, premeščen v župnijo Škocjan. Občani se vsekakor bolj bojijo božje kot Šešokove roke ali, kot je pojasnil eden od krajanov: »Ne bom se izpostavljal, bom hotel otroka cerkveno poročiti, pa bo špetir.« Zdajšnji upravitelj kamniške župnije Luka Demšar pojasnjuje, da Cerkev sodeluje samo v postopku spremembe namembnosti zemljišča, za gradnjo pa menda niso (več) zainteresirani. Ne nadškofija ne Demšar pa nista odgovorila na vprašanje, ali je Dularjeva premestitev posledica gradbenih ambicij.

Erozija na novogradnje?

Debeli konec palice bo v vsakem primeru padel po kamniški občini – na eni strani so občani z Beverly Hillsa, ki nasprotujejo novi gradnji ter se bojijo, da se še njihove hiše ne odpeljejo po hribu, na drugi investitorji z jasno ambicijo. Janja Zorman Macura s kamniške občine pojasnjuje, da prostorski akt za elitno sosesko še ni sprejet, ker še nimajo vseh pozitivnih mnenj: »Za ugotovitev dejanskega stanja smo naročili več študij. Gre za obsežna in strokovno-tehnična poročila in analize.« Tudi Travnik iz KS Novi Trg meni, da je občina naredila pravi korak, ko je naročila hidrološke in erozijske meritve: »Tam zna biti težava tako erozija zemlje kot tudi voda, ki se pojavlja v hišah.« Na vodo opozarja tudi soseda v zgornji hiši: »Ogromno vode dol teče. Ne vemo, ali gre za podvodno vodo, ampak povsod teče ven.«

Šešok mlajši razlaga, da njihova parcela ni na erozijsko aktivnem območju: »Plazenje se pojavlja zaradi gradnje, ki se je v preteklosti izvajala na neprimernem območju v prevelikem obsegu na hribu nad cerkvenim zemljiščem. Zato se je občina Kamnik odločila, da bo na občinskem zemljišču izvedla oporni zid (vsaj tako so nam povedali), ki bi ga morala zgraditi v vsakem primeru.« A občina pravi, da še nima pripravljenega gradiva za komunalno opremljanje in da glede zidu ne morejo podati odgovora.

Krajani ne bodo križemrok gledali Šešokove gradnje: »Uporabili bomo vsa sredstva proti takšnemu načinu gradnje,« se priduša spodnji sosed, ki ima dovolj drseče pobočje že brez novogradenj. V takšni situaciji, kjer se nič ne premakne, se nabira grenkoba pri ljudeh, v mislih pa odzvanja stavek gornje sosede kot iskreno spoznanje po dveh desetletjih življenja tukaj: »Mi smo posegli v naravo, kar verjetno ne bi smeli, narava ni bila pripravljena na to.« Račun za tak poseg pa bodo plačali – ljudje.