NAPOVED

Elita vesela, sindikati in GZS malo manj

Objavljeno 07. maj 2015 23.10 | Posodobljeno 07. maj 2015 00.59 | Piše: Jadran Vatovec

OECD je napoved za Slovenijo za 2015. izboljšal, za 2016. pa poslabšal.

Kar koli Angel Gurria, generalni sekretar OECD, prinese ali pove, slovenski politični vrh ga je vedno vesel. Foto: Uroš Hočevar/Delo

LJUBLJANA – Generalni sekretar Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), Mehičan José Angel Gurria, je že spet obiskal Slovenijo. Tokrat ga je bila naša vladajoča elita še posebno vesela, saj ji je prišel osebno povedat dobro novico: da je OECD prejšnjo napoved letošnje gospodarske rasti v Sloveniji popravil (izboljšal) na 1,8-odstotno (kar za 0,4 odstotne točke), četudi naj bi se že prihodnje leto bruto domači proizvod povečal nekoliko manj od tistega, kar je OECD napovedal še novembra lani. Tudi predsednik države Borut Pahor, ki se sicer tako ali tako zahvaljuje vsakemu tujemu gostu, se je Gurrii zahvalil: za vso dozdajšnjo pomoč in podporo OECD Sloveniji. Gurria je sicer že pred tem poudaril, da je Sloveniji »uspelo v zadnjih letih doseči impresiven napredek«. Četudi ob tem ni pozabil dodati, da nas v prihodnje čaka še veliko trdega dela, ja, da se bomo morali potruditi še bolj in bolje (predvsem glede prestrukturiranja bank in podjetniškega sektorja, glede fiskalne konsolidacije in strukturnih reform, zlasti s čimprejšnjo dodatno pokojninsko reformo!), če želimo priti na zeleno vejo. Tudi v najnovejšem poročilu OECD o napredku Slovenije je več pomenljivih podrobnosti: organizacija, ki jo vodi Gurria, se zavzema za nadaljnjo krepitev neodvisnosti vladne Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) in nam glede privatizacije (prodaje za zdaj še slovenskega premoženja) dopoveduje, da država tako ne bi smela imeti kontrolnih deležev v podjetjih (in bankah), »ki delujejo na konkurenčnih trgih«.

Spomnimo se, že ko je bil Gurria leta 2012 (v času druge Janševe vlade) pri nas, se je z njegovo oceno, da bi morali vsi slovenski politiki zagovarjati zapis fiskalnega pravila v ustavo, strinjala (!?!) celo mag. Alenka Bratušek. Ne pravijo zaman, da generalnemu sekretarju OECD povsod, kamor pride, uspevajo čudeži. Gurria je namreč natanko takšen, kakršen naj bi bil vsak uspešen globalni karierni funkcionar: rad potuje po svetu, rad predava gostiteljem in niti malo ga ne moti, da mora občasno po funkciji obiskati tudi katero od tako imenovanih banana republik. Že vnaprej pričakuje, da se mu bodo v vsaki državi vljudno smehljali oziroma mu bodo ves čas prijazno kimali. S tem se je, kot kaže, že zdavnaj sprijaznil, saj ve, da je na koncu pomembno samo to, da gostitelji z njim čim večkrat pozirajo pred fotografskimi objektivi in televizijskimi kamerami ter da mediji potem posnetke objavijo. Zato, da se globalni cirkuški šov lahko nadaljuje.


Pomanjkljiva poročilo OECD in vladni NRP

Tudi v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so prepričani, da so v OECD, ko so pisali zadnjo gospodarsko napoved za Slovenijo, prezrli nekoliko večji optimizem slovenskih potrošnikov, nekoliko ugodnejšo klimo za vlaganja (predvsem v industrijo) in tudi vpliv nižjih obrestnih mer na gospodarsko rast. Predsednik in generalni direktor GZS mag. Samo Hribar Milič je nadvse kritično komentiral tudi Mramor-Koprivnikarjev nacionalni reformni program (NRP), ki ga je »z vidika strukturnih reform« generalnemu sekretarju OECD predstavil finančni minister dr. Dušan Mramor. Hribar Milič opozarja, da je žal pomanjkljiva že vladna diagnoza trenutnih razmer, da sicer všečnim reformnim ciljem manjka nujno potrebna konkretizacija in da NRP ne ponuja odgovorov na vprašanje, kako in s čim bi slovenska vlada začela odpravljati ključne težave.
 

Čisto vsi v Sloveniji pa vendarle niso bili navdušeni ne nad Gurrijevim leporečjem ne nad vsem, kar je OECD zapisal v najnovejšem (pri)poročilu za Slovenijo. Iz največje slovenske sindikalne centrale (iz Semoličeve Zveze svobodnih sindikatov Slovenije) so se, denimo, odzvali z razmeroma ostrimi ugovori in več pomisleki: skrbi jih, so poudarili, da silnih strokovnjakov OECD prav nič ne skrbi naraščanje revščine v Sloveniji ter da nam priporočajo zviševanje upokojitvene starosti in sočasno zniž(ev)anje najvišjih dohodninskih stopenj. »Več kot 410.000 državljank in državljanov Slovenije, ki so danes že na meji revščine oziroma so zato socialno izključeni, bi prav tako moralo skrbeti gospodo iz OECD,« je, ko je komentiral tako imenovana nacionalni reformni program in program stabilnosti Cerarjeve vlade, vzkliknil mag. Dušan Semolič. Pa še res je. 

Deli s prijatelji