Elektriko, ki je ubila otroka, na črno vlečejo od sosedov

NOVO MESTO – Andrijana Hudorovič s svojim partnerjem Iljanom Jurkovičem in štirimi otroki, na poti je peti, živi v bivalnem zabojniku v novomeškem romskem naselju Žabjak, nedolgo tega so bili še pod šotorom. Vode in elektrike nimajo, pardon, elektriko imajo, ko jo sami, tako na črno, potegnejo od bližnjega soseda. Njihov dom ne stoji na njihovi zemlji, ampak delno na občinski, delno na zemljišču ministrstva za obrambo. In tako je že leta in leta, pravzaprav desetletja.

In tako dolgo se vleče reševanje romske problematike v tem naselju, ki se prav zato, ker se ne naredi nič konkretnega, le poglablja. Naselje se nenadzorovano širi in to celo na zemljišču ministrstva za obrambo, to pa za sabo potegne kup problemov. Ker gre za črne gradnje, takšna bivališča uradno priključkov, sicer nujno potrebnih za življenje, sploh ne morejo dobiti. Davkoplačevalci še kako dobro vedo, kakšen je postopek, če nekaj postavijo na črno, najsi gre le za škarpo ali nadstrešek, da o gradnjah na tuji zemlji sploh ne govorimo!

Zadeve so torej že zdavnaj ušle iz rok, sploh v največjem romskem naselju, v Brezju oziroma v Žabjaku, za katerega nihče ne ve, koliko Romov živi tam. Bilo naj bi jih med 700 in 800, zanimivo, da ima kar okoli 300 Romov stalno bivališče prijavljeno na naslovu Brezje 12 in Resslovi 7b v Novem mestu, torej v stavbi, kjer domuje center za socialno delo. Tam seveda ni nobenega stanovanja ali kopalnice, vrata pa se, ko se službe končajo, zaklenejo.

»Že dolgo si prizadevamo narediti razmere v največjem romskem naselju na Dolenjskem znosnejše za tam živeče in za okolico,« je dejal Bogdan Miklič, predsednik Zveze Romov za Dolenjsko. Opozoril je, da gre resda za nelegalno naselje, ki stoji na zemljiščih ministrstva za obrambo, a zgled, da je kljub temu napeljava elektrike v takšno na črno postavljeno naselje možna, sta po njegovem občini Metlika in Kočevje.

Miklič je včeraj sklical sestanek na temo elektrifikacije romskega naselja, kamor je povabil Stanka Baluha, direktorja Urada vlade RS za narodnosti, predstavnike ministrstva za infrastrukturo, obrambo, okolje in prostor, predstavnika vojašnice Novo mesto, romskega svetnika, direktorja Elektra Novo mesto... Sestanek so zaprli za novinarje in kljub vztrajanju, da imajo državljani pravico slišati, o čem bo tekla beseda, smo morali predstavniki sedme sile sestanek zapustiti. So pa bili menda potem na voljo za izjave!

Napeljava 
usodna za otroka

Povzetek pogovora je za Slovenske novice strnil Franci Kek, ki je dejal, da je ministrstvo za obrambo vrglo žogico občini. »Mestna občina Novo mesto je že pristopila k prostorskemu planu za urejanje Žabjaka, vendar bo ta, glede na ustaljeno proceduro, sprejet šele čez nekaj let, bomo pa z njim zajezili dodatne priselitve. Po podatkih naj bi bilo brez elektrike 34 družin, ki si jo sami na črno zagotavljajo iz urejenega dela naselja, iz Brezja, zanjo pa plačujejo po nekaj sto evrov. S tem se povečujeta zadolženost, kriminal, hkrati so takšni črni priključki tudi smrtno nevarni. Pred leti je bila za enega otroka takšna napeljava celo usodna. Ker je napeljava brez gradbenega dovoljenja po zakonu nemogoča, si nihče ne upa zagrabiti te žerjavice in elektrike napeljati. Izjema bi bilo le urgentno in začasno reševanje smrtno nevarnih primerov, kot je nevarna električna napeljava v Žabjaku. Pobuda je, da se napelje začasno elektriko, ki obenem rešuje neko smrtno nevarno situacijo, in da se ta možnost vpiše v neki zakon. Trenutno je odprt zakon o gradbenih objektih na ministrstvu za okolje in prostor, s katerim bi vzpostavili temelj za začasno elektriko. Na vladi je že rezerviran denar za osnovno napeljavo, s tem, da bi od razdelilne postaje do posamezne hiše vsako gospodinjstvo napeljavo plačalo samo, stroški bi se jim mesečno odtegovali od socialnih transferjev, saj je večina prebivalcev prejemnikov socialnih pomoči,« je po sestanku povedal Franci Kek, ki skrbi za občinsko koordinacijo romske problematike z državnimi ustanovami.

»To bi bila začasna ureditev, bi pa morali Romi od omaric do hiš elektriko sami napeljati. Prostorsko bo naselje urejeno čez približno tri leta, s tem ukrepom se izognemo triletni nevarni situaciji in preplačevanju elektrike. Zavedamo se, da bo tudi okoliško prebivalstvo ugodneje živelo, ko se bo standard Romov približal njihovemu, do takrat pa morajo vsi nekaj narediti, tudi Romi sami. Ampak elektrika je osnova, ta bi bila velika motivacija pri šolanju otrok in drugih dejavnostih, ki vodijo k socializaciji. Če pustimo stanje, kot je, bo le slabše, a ne le za Rome, pač pa tudi okoliško prebivalstvo,« je prepričan Kek.

Predsednik Civilne iniciative za reševanje romske problematike Silvo Mesojedec je do ukrepa kritičen: »To je ukrep, ki ne rešuje ničesar, je le metanje peska v oči. Z njim bodo tisti, ki so zato plačani, rekli, da so nekaj naredili. Tudi predlagani Nacionalni program ukrepov Vlade RS za Rome ne bo rešil nič, tako kot ni nikakršnih rezultatov dal prejšnji nacionalni program. Potrebna bi bila korenita sprememba reševanja romske problematike pa tudi sprememba socialnih podpor. Vsak, ki prejema podporo, pa tu ne mislim le na Rome, bi moral opravljati družbenokoristno delo.«

Delati se ne splača!

Na to kaže tudi dejstvo, koliko Romov dela. Po besedah nekdanje romske svetnice Dušice Balažek naj bi bil zaposlen en odstotek dolenjskih Romov, a še to večina prek javnih del: »Zaposlujejo se takšni, ki nimajo družin, saj posameznik, ki nima otrok, dobi 288 evrov socialne pomoči, lahko pa se odloči, da bo delal za 700 evrov. Tisti pa, ki ima družino in nekaj otrok, dobi tisočaka ali več in se mu res ne splača hoditi v službo, saj bi tako dobil manj, pa še ob ugodnosti bi bil. Dokler bo sistem socialnih pomoči tak, kot je, bo stanje takšno, ko pa bodo spremembe, se bodo tudi Romi zaposlili, ker bodo primorani delati za svoj denar.«