MALA NEDELJA – Letos je 95. leto življenja začel Ferdinand Rantaša iz prleške vasice Drakovci. Njegovo ustvarjalnost in konjičke poznajo mnogi, predvsem starejši ljudje iz Pomurja, slovenske in avstrijske Štajerske. Ti mu pravijo tudi prleški Tesla, saj je menda oče prvega električnega avtomobilskega motorja v Evropi! In je še danes čil in zbran za volanom svojega 30 let starega mercedesa, enega od 250 starodobnikov na dveh in več kolesih, kolikor jih je obnovil na svoji plodoviti poti.
Tudi radiomehanik
Rodil se je 8. januarja 1923 in obiskoval osnovno šolo pri Mali Nedelji. Starši so imeli srednje veliko posest, na kateri so redili živino, imeli pa so tudi konje. V hiši, h kateri je spadal še mlin v Biserjanah, se je rodilo pet otrok, živa sta še Ferdinand in Matilda. Ker je imel oče kovaško-ključavničarsko delavnico, se je za mehanikarski poklic ogrel tudi Ferdinand in se izučil pri znanem mojstru avtomehaniku Kozarju v Gornji Radgoni. Iz te zaplenjene delavnice je nastal Avtoremont, pozneje Avtoradgona, danes Arcont.
Med drugo svetovno vojno je bil Rantaša zaposlen v tovarni Puch v Gradcu, kjer je izdeloval šobe za letalske motorje in se tako izognil služenju nemške vojske. Pozneje ga je pot vodila do samostojne obrti, ki jo je imel tudi v Ulici kneza Koclja in na Koroški cesti v Mariboru. Ob tem ga je gnalo zanimanje za radiotehniko – izučil se je še za radiomehanika. Nekaj časa je imel v Radgoni radiomehanično delavnico, iz katere je pozneje nastal gospodarski velikan Elrad. »Lepega dne so v delavnico prišli iz občine in dejali, da bo to državno podjetje, ki se bo imenovalo Elrad. Tako lahko trdim, da sva jaz in Milan Klemenčič ustanovitelja Elrada, ki je ob svojem koncu, v času osamosvojitve, zaposloval 1600 delavcev. Tedaj se je pri meni izučilo več vajencev, tudi znana mojstra Maks Irgolič in Milan Pučko - Pubi. Tu smo izdelali tudi 25 radijskih sprejemnikov, za katere nam je ohišja izdeloval mizar, ki je imel delavnico v Koratovem gradu v Črešnjevcih. Enega od teh imam v svoji muzejski zbirki,« razlaga Ferdinand, ki si je med prvimi po koncu druge svetovne vojne v današnji Partizanski ulici v Gornji Radgoni sezidal hišo.
Spomini v glavi in na fotografijah
Po odhodu iz tedanjega Elrada se je spet posvetil avtomehanski in avtoelektričarski stroki. Leta 1958 ga je pot spet vodila v Gradec v Avstriji, kjer je opravil mojstrski izpit in vodil lastno avtomehansko obrt do upokojitve leta 1983, ko jo je predal sinu Teodorju in snahi Sonji – slednja sta se prav v teh dneh upokojila. Še posebno se spominja najmanj 250 čudovitih starodobnikov, ki jih je obnovil, posodobil in seveda tudi vozil med organizacijo takšnih in drugačnih dogodkov, povezanih z ohranjanjem starodobne tehnike. Zanimivo je tudi, da je Ferdinand že v 60. letih prejšnjega stoletja v Mariboru predstavil svoj prvi otroški električni avtomobil, ki je bil uradno priznan. Skoraj vse je naredil sam, tudi prvi električni motor v Evropi. V njem se je tedaj peljal njegov tedaj 10-letni sin, vožnja s tem avtomobilčkom pa je zabeležena tudi na ohranjenih fotografijah.
Tudi zdaj, ko je že 34 let v pokoju, del svojega prostega časa namenja zbirki starih motorjev in radijskih sprejemnikov. Z motorji je bil povezan vse življenje. Spomini nanje so ostali v njegovi glavi in na fotografijah. Koliko spominov! Ker je bil v Gradcu član kluba starodobnih vozil OMFC, je leta 1958 pripeljal kolono oldtajmerjev v tedanjo Jugoslavijo prek mejnega prehoda Gornja Radgona. Za prehod kolone vozil, ki se je ustavila pred hotelom Radin v Radencih, prek meje z Avstrijo, je pridobil posebno dovoljenje na Dunaju in v Ljubljani. Ta predstavitev oldtajmerjev se je vedno dogajala 1. maja. Seveda je bil v tej koloni vozil tudi sam, vedno s po dvema spremljevalkama, saj je imel vedno, kot se spodobi za ljubitelje hitrih in dobrih vozil, rad tudi lepa dekleta. Med pevkami mu je bila najbolj všeč Neda Ukraden, s katero se je pogosto srečeval. Ferdinand se spominja tudi številnih zmag na motodirkah, leta 1952 je osvojil tri prva mesta na dirki v Cvenu. Vozil je motor DKW 350, ki si ga je priredil za dirke. Ko je domov prinesel tri lovorjeve vence, mu je žena rekla: »Kaj nisi imel kakšne boljše ideje, da bi kupil kaj boljšega, ne pa teh lovorjevih vencev...«
| Pri 91 letih pregnal roparje Ferdinanda Rantašo so poskušali pred tremi leti v njegovi hiški muzeju starodobne tehnike oropati. »Bila sta dva, enega pa sem si posebno zapomnil po rdeči kapi. Žal je bila tema in več nisem videl. Zato pa sem uporabil svojo pištolo plašilko, ki ima zelo močen pok. Prav smešno je bilo videti, kako sta bežala. Potem sem poklical policiste, da so zadevo prevzeli v svoje roke,« nam je dobrovoljno povedal. |
