LJUBLJANA – Pri nas levičarsko usmerjeni anarhisti ne pomenijo nikakršne nevarnosti za ustavno ureditev, meni predsednica pristojne preiskovalne komisije DZ Maja Dimitrovski. Kot priznava, tudi desni ekstremizem v sedanjem času ne ogroža nacionalne varnosti, »se pa to lahko spremeni, če bi dobil aktivnejšo podporo nosilcev politične moči«.
Nizka stopnja tveganja
Predsednica preiskovalne komisije DZ za oceno delovanja ekstremističnih skupin je danes predstavila vmesno poročilo komisije. Ta je po njenih besedah ugotovila, da obstoj skrajnih skupin v Sloveniji (tako levih in desnih kot tudi verskih) prepoznavajo vsi organi nacionalne varnosti. Vendar za zdaj po strokovnih ocenah predstavljajo relativno nizko stopnjo tveganja za državno varnost.
Večina strokovne javnosti ob tem ugotavlja, da veljavna zakonodaja ne omogoča preventivnega nadzora nad delovanjem ekstremističnih skupin in učinkovitega ukrepanja zoper njihovo delovanje. Zato bi bilo treba razmisliti o posegih v obstoječo zakonodajo. Predvsem je na tem področju treba uveljaviti prakso odkrivanja in preprečevanja ter učinkovitega pregona in kaznovanja takšnih dejanj, je pojasnila.
Nova zakonodaja
V Sloveniji sploh nimamo splošno uveljavljene definicije ekstremizma, ugotavlja predsednica komisije. Pristojni organi namreč k pregonu kaznivih dejanj, ki jih zagrešijo pripadniki skrajnih skupin, danes pristopajo vsak na svoj način.
Komisija je zato ponudila svojo definicijo. Ekstremizem opredeljuje kot »izraz, ki označuje dejavnosti, ki so moralno, ideološko ali politično v nasprotju z zapisanimi zakoni ter nezapisanimi normami države, ki so skrajno nestrpne do drugih, zavračajo demokracijo kot sredstvo vladanja in načina reševanja težav in ki ne nazadnje zavračajo veljavni družbeni red«.
Iz te definicije bi lahko izhajala tudi nova zakonodaja, ki bi morala zagotoviti učinkovitejši pregon skrajnih gibanj. Kot je pojasnila predsednica komisije, gre med drugim za spremembe na področju kazenskega zakonika, policijskih pooblastil ter varstva javnega reda in miru.
Sovražni govor
Komisija se je sicer posebej posvetila tudi problematiki sovražnega govora. Po besedah predsednice mora demokratična in tolerantna družba svojim članom dopustiti izražanje najrazličnejših idej, mora pa to pravico omejiti, ko takšna stališča posegajo v pravice posameznika.
Tudi zunanji strokovni sodelavec komisije Peter Umek je na novinarski konferenci med drugim izpostavil stališča ekspertnih prič, da levi ekstremizem v Sloveniji v današnjem času ni težava. »Nekoliko bolj pa so organizirane desne skupine, ki bi jim lahko pripisali ekstremistično ideologijo in delovanje,« je še dejal Umek.
Opozicijski člani komisije Dragutin Mate (SDS), Franc Pukšič (SLS) in Matej Tonin (NSi) so sicer k poročilu napisali ločeno mnenje.
