Ekskluzivno! Razkrivamo nove predsedniške kandidate

LJUBLJANA – Lista kandidatov, ki si želijo funkcije predsednika države, je vedno daljša. V boj se podajajo politiki, komiki, župani, pevci ... Za zadnja dva kandidata slovenska javnost še ni slišala in ju ekskluzivno razkrivamo v Novicah: to sta Ludvik Poljanec iz Slovenske Bistrice, sicer pooblaščenec na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu, in že nekaj let v Španiji živeči pevec Dominik Kozarič.

Nihče ne upošteva ustave
Ludvik Poljanec pravi, da ni človek univerze, temveč znanja. Že desetletje predseduje Klubu za zaščito voznikov in državljanov, je predsednik politične stranke Stara pravda – Stranka prava, na volitvah pa namerava nastopiti kot neodvisni kandidat. Kot edini laik iz Slovenije je na povabilo iz Strasbourga prevzel zastopanje slovenskih državljanov pred Evropskim sodiščem za človekove pravice. Že pred časom je napovedal, da bo kandidiral za predsednika vlade, a, kot nam je pojasnil, »ker je bila leta 2015 Slovenija razgla- šena za največjo kršiteljico človekovih pravic v EU, to kar kliče po moji kandidaturi«. Čeprav sta podoba in funkcija predsednika države v Sloveniji tako rekoč figurativni, postranski, opozarja Poljanec, je predsednik republike najvišja instanca v državi, ki je najbolj odgovorna prav za človekove pravice. »To določa tudi 107. člen ustave, ki pravi, da predsednik opravlja druge zadeve, določene z ustavo. In tu je največji problem naše države, nihče ne upošteva ustave,« pravi Poljanec.

Enakost, bratstvo, svoboda
Nastopil bo z geslom Enakost, bratstvo, svoboda. »Ti elementi so temelj francoske revolucije, iz tega izhaja evropska konvencija, samo v Sloveniji te vrednote niso cenjene,« pojasnjuje Poljanec, ki je svoj program strnil v deset ohlapnejših točk, za katerimi se skriva 70 podrobnejših: »Stvari ne stojijo, ker bi vse morali urediti že davnega leta 1992, pa nismo. Poglejmo samo eno točko – denimo enakost. Zagovarjam enakost pokojnin, saj si po 40-letnem delu vsi zaslužimo enake pokojnine, ne pa da so zdaj razlike tudi trikratne.« Vlogo predsednika vidi kot nekaj, kar je nad vsemi institucijami: »Ne da se vtika v delovanje vlade, a na stvari, ki zadevajo vse državljane, mora reagirati, dajati pobude.« Kot najpomembnejši razlog za kandidaturo pa navaja svoje izkušnje s sodstvom in drugimi organi zunaj Slovenije, saj si želi dobre prakse iz tujine prenesti v Slovenijo.

Že 11 let v Španiji 

Dominik Kozarič, ki s partnerico in osnovnošolskim sinom že enajst let živi v mestu Parque de la Reina v Španiji, pove, da je položaj v domovini alarmanten. Marsikaj bi spremenil, najprej v prid malega človeka: »Najranljivejši sloj je seveda delavni človek oziroma tisti z najnižjimi dohodki, ki ne zadostujejo za normalno preživetje.« Meni, da je treba zarezati v korupcijo: »Rojakom obljubim, da bom, seveda z njihovo pomočjo, opravil s korupcijo, ta je izvor vseh težav, ki sesuvajo naše gospodarstvo in s tem slabšajo njihov standard.« In še o tem, zakaj naj bi mu volivke in volivci podarili svoj glas: »Ker ne bom le obljubljal, ampak obljube tudi izpolnil. Ker sem borec in ker mi v življenju ni bilo nič podarjeno. Ker izhajam iz delavskih vrst in se nisem rodil s srebrno žlico v ustih.«

Tudi Damjan Murko
Poleg aktualnega predsednika države Boruta Pahorja so kandidaturo napovedali Milan Jazbec, slovenski veleposlanik v Skopju, Milan Robič iz Ruš, ki je kandidiral že leta 2007, Žiga Papež, ki se bo med kampanjo predstavljal kot komik Papster z geslom Vrnimo Sloveniji nasmeh!, Jože Jarh, prvi človek SNS Zmago Jelinčič, kamniški župan Marjan Šarec in – ker kandidaturo za predsedniške volitve številni izkoristijo predvsem za lastno promocijo – morda ne tako presenetljivo tudi štajerski slavček Damjan Murko. Konec koncev, spomnimo se Arturja Šterna leta 2007, ki je pozneje razkril, da je bila njegova kandidatura zgolj medijski eksperiment, saj je v času zbiranja podpisov nastal dokumentarni film Gola resnica.