LJUBLJANA – Slovensko gospodarstvo je po najnovejših podatkih statističnega urada lani znova zdrsnilo v recesijo. Ekonomisti so to pričakovali, med razlogi pa navajajo nesprejem strukturnih reform v letu 2011. Izpostavljajo, da bo težko pognati cikel gospodarske rasti, da hitrih rešitev ni in da bodo imeli ukrepi vlade učinek šele na srednji in daljši rok.
Slovenija je nekonkurenčna
Ekonomist Aleš Ahčan je izpostavil, da danes objavljeni podatki državnega statističnega urada potrjujejo zgodbo, na katero ekonomska stroka opozarja že dalj časa. »Slovenija je na račun izostanka strukturnih reform (predvsem pokojninske, zdravstvene in davčne) nekonkurenčna. V sedanjem času, ko še vedno prevladuje kreditni krč in ni na voljo poceni denarja, s katerim bi lahko stimulirali povpraševanje, smo ob visokih stroških dela obsojeni na počasno zaostajanje za najuspešnejšimi državami EU,« je opozoril Ahčan.
Ekonomist Rasto Ovin meni, da je ponoven zdrs v recesijo odraz najprej neustreznega načina financiranja, s katerim smo podpirali hitro rast pred krizo. »Zaradi tega procesi razdolževanja zdaj črpajo kapital iz investicij. Tu pa je še dejstvo, da so lani poskusi strukturnih reform padali eden za drugim, zaradi česar so se skozi leto slabšali pogoji našega zadolževanja v tujini. Tako nam ni pomagala niti razmeroma visoka rast v Nemčiji, ki je prek našega izvoza tradicionalno podpirala rast našega bruto domačega proizvoda (BDP),« je izpostavil.
Dekan ljubljanske ekonomske fakultete Dušan Mramor je že ob nastopu krize napovedal, da pričakuje obliko dvojnega V. »In to se zdaj dogaja. Predvsem, ker tako kažejo tudi modeli, ki so uporabni za strukturo gospodarstva, kot ga imamo kot predvsem dobavitelji končnim proizvajalcem. Napovedi za naprej pa so precej odvisne od tega, kako se bo zdaj odzvala ekonomska politika,« je poudaril.
Zaostreni pogoji
Ekonomist Jože Damijan je poudaril, da je bilo po negativni rasti BDP v tretjem četrtletju, glede na trende držav v evroobmočju, ki so naše največje zunanjetrgovinske partnerice, mogoče pričakovati upad BDP tudi v četrtem četrtletju. Nekoliko presenetljiv je po njegovem mnenju le dramatičen obseg upada gospodarske aktivnosti v zadnjem četrtletju (–2,8 odstotka), zaradi česar je celotno leto 2011 negativno (–0,2 odstotka).
Ob tem je Damijan izpostavil, da to nakazuje na dejstvo, da je slovensko gospodarstvo tudi po izpraznitvi balona iz gradbeništva, kar se je zgodilo v letih 2009 in 2010, v izjemno slabi poslovni kondiciji. »Kljub pozitivni gospodarski rasti v Nemčiji in preostalih velikih partnericah v letu 2010 in prvi polovici 2011 slovenska podjetja tega pozitivnega povpraševanja niso v celoti izkoristili. Tudi podjetja, ki imajo naročila, ne morejo dobiti financiranja niti za obratna sredstva,« je dodal Damjan.
Razlogi za to so po Damijanovem mnenju tako na strani bank, ki so močno zaostrile kreditne pogoje, kot na strani podjetij, ki so močno zadolžena in ne morejo ponuditi primernih zavarovanj za nove kredite. »Težave v slovenskem gospodarstvu so zelo globoke in strukturne narave,« je bil kritičen Damijan.
Prihaja težko obdobje, hitrih rešitev ni
»Zavedajmo se, če želimo živeti bolje od drugih (ali vsaj primerljivo), moramo biti nadpovprečni vsaj v eni panogi ali imeti podjetja, ki so regionalni zmagovalci,« je ob tem opozoril Ahčan. »Zelo nazorno za nas je lahko, da imajo nekatere države (predvsem tiste, ki imajo v strukturi izvoza veliko izdelkov z visoko dodano vrednostjo) pozitivno ali celo visoko gospodarsko rast. Dokler bomo nadpovprečno obdavčevali najboljše vlečne konje, bomo ostali brez teh vlečnih konjev in še bolj zaostali za glavnino,« je izpostavil Ahčan.
V takih razmerah bo po Damijanovem mnenju izjemno težko pognati cikel gospodarske rasti. Po eni strani bodo tudi sanirane banke, če bi jih lastniki sanirali oziroma dokapitalizirali, izjemno previdne pri odobravanju kreditov prezadolženim podjetjem, je še dodal.
Poudaril je, da tudi država zaradi nujne konsolidacije javnih financ ter omejenega in dragega zadolževanja v tujini ne bo mogla z javnim denarjem financirati velikih projektov in tako posredno pomagati domačim podjetjem. »Čaka nas težko obdobje prilagajanja in razdolževanja podjetij ter konsolidacije bančnega sektorja in javnih financ. Hitrih rešitev ni. Vsi načrtovani ukrepi vlade glede stroškovnega in administrativnega razbremenjevanja gospodarstva bodo imeli učinke šele na srednji in daljši rok,« je še poudaril Damijan.
