Ekološka bomba pred vrati bivše premierke

KRANJ – Pred več kot dvema letoma je iz kranjske industrijske cone Laze, v njeni neposredni bližini živi tudi nekdanja premierka Alenka Bratušek, kot strela z jasnega udarila novica, da namerava podjetje Ekorel tik ob naselju stanovanjskih hiš postaviti napravo, ki bi lahko obdelala 292,2 tone nevarnih odpadkov na dan. Krajane Stražišča in okoliških vasi je poleg nepredstavljive količine odpadkov zaskrbela še informacija o tem, da bi ta naprava lahko povzročila onesnaženje okolja večjega obsega. V nekaj dneh so domačini, združeni v Civilno iniciativo za zeleno Stražišče, zbrali več kot 200 podpisov proti načrtom podjetja Ekorel. Pozneje so se povezali z mednarodnim društvom za varstvo okolja in narave Alpe Adria Green, prek katerega so želeli po sodni poti preprečiti nadaljevanje onesnaževanja okolja. Danes, dobri dve leti po izstrelitvi industrijske cone Laze med največje gorenjske ekološke črne točke, se v Stražišču o tej pereči tematiki le še malo(kdaj) govori. Kljub temu pa problematika ni pozabljena, saj sta pred kratkim v kranjsko predmestje prispeli dve sodbi upravnega sodišča, tesno povezani s stražiško okoljsko problematiko.

Razočarani nad državo in občino

»Zelo smo razočarani nad delovanjem državnih organizacij, ki bi morale skrbeti za čisto okolje,« povzame dolgoletni boj z mlini na veter Marko Špolad, eden od motorjev Civilne iniciative za zeleno Stražišče. Nato sogovornik, ki na škofjeloški gimnaziji poučuje matematiko, poudari, da so ga razočarali predvsem odgovorni na Mestni občini Kranj.

Znani sta torej dve sodbi, povezani z industrijsko cono Laze. »Eno tožbo smo izgubili, saj je upravno sodišče odločilo, da lahko Ekorel postavi načrtovano napravo, ki bi utegnila povzročiti onesnaženje okolja večjih razsežnosti. Tožbo smo izgubili tudi zato, ker se nismo pravočasno vključili v postopek pridobivanja dovoljenj, pravočasno pa se nismo mogli vključiti samo zaradi tega, ker nas ni nihče obvestil o načrtovani napravi. Zato pozivam vse predsednike krajevnih skupnosti, še posebej tistih v Kranju, naj natančno spremljajo postopke za pridobivanje soglasij in naj takrat, ko opazijo kaj nenavadnega za skupnost, o tem takoj obvestijo prebivalce,« Špolad povzame enega od naukov, ki so se jih v Stražišču morali naučiti na trd način. Skupaj z upokojenim sosedom Rafaelom Šumijem že več kot desetletje opozarja na vse bolj onesnaženo okolico, ki obdaja prebivalce kranjskega naselja Stražišče. Ko že govorimo o njih, Špolad, vidno razočaran, pove, da je začetni zagon pri reševanju okoljskega problema z leti izgubil moč: »Krajani se žal nismo dovolj povezali in k reševanju problema nismo stopili dovolj enotno. Dokler bo v kraju veljal tak odnos do okolja, se ne bomo zavedali, kakšno ekološko bombo imamo tik pred vrati.«

Naj počisti krivec

Drugo tožbo, nad katero so prav tako podpisani sodniki upravnega sodišča, pa so borci za čistejše okolje nedavno dobili. Gre za tisto tožbo, v kateri je društvo Alpe Adria Green zahtevalo sanacijo ekološke škode, nastale zaradi delovanja več kot dvajsetih podjetij v industrijski coni Laze, ki se razteza le lučaj od prvih hiš. Upravno sodišče je pred kratkim razsodilo, da je Agencija Republike Slovenije za okolje ravnala napačno, zato je treba na novo presoditi o onesnaženju območja Laze. Kot so okoljevarstveniki navedli v tožbi, so podjetja, ki domujejo v Lazah, povzročila prevelike spremembe okolja, zaradi česar je ogroženo zdravje okoliških prebivalcev. Opozorili so, da se v neposredni bližni Laz razteza zavarovano območje Natura 2000, in navedli, da v okolici opažajo povečano število muh, miši, podgan in golobov. Opisali so smrad, neurejeno kanalizacijo. Opozorili so na potoček, ki se vije na robu Laz in enkrat teče obarvan sivo, drugič črno, tretjič vijolično, četrtič pa je odet v mavrične barve.

»Nekdo bo moral odgovarjati za nastalo onesnaženje okolja. Sanacija se mora začeti čim prej. Natančno se ve, katera podjetja so povzročila onesnaženje, in bi morala poskrbeti tudi za sanacijo,« pravi Špolad. Vojko Bernard, predsednik okoljske organizacije Alpe Adria Green, dodaja: »Agencija za okolje bo morala najti krivca oziroma krivce za okoljsko škodo, ti pa bodo morali območje sanirati. Če krivca ne bodo našli, bo morala stroške za sanacijo kriti država. Če pa agencija za okolje spet ne bo hotela s prstom pokazati na krivca ali če se bodo spet odločili, da gre za razpršeno odgovornost, se bomo znova pritožili na ministrstvo in naprej na upravno sodišče.« Odgovora na vprašanje, kdaj se bo urejanje onesnaženega okolja začelo in koliko bo to stalo, v tem trenutku nima nihče.