Ekološka bomba na Šentjernejskem polju?

ŠENTJERNEJ – Med ljudmi na Šentjernejskem polju je slišati resne pomisleke o dogajanju pri navozu pepela v gramozno jamo ob cesti Šentjernej–Zameško. So vgrajeni materiali res ekološko neoporečni? Gre namreč za elektrofiltrski pepel, prevelike količine navoza, ponekod celo meter nad nivojem sosednjih parcel, pa se, kot opažajo okoličani, že odražajo na okolju.

Navožen material je na terenu, ki spada v zaščiteno območje Nature 2000, ustvaril betonsko neprepustno gmoto, zaradi tega pa se je očitno preusmeril tok podtalnice; če pred sanacijo sosednje vasi Groblje ni nikoli poplavljalo, imajo ljudje težave z vodo v hišah ob vsakem večjem nalivu. Prav tako so pogosteje pod vodo okoliška polja, po trditvah nekaterih naj bi bilo zaradi pepela posredno onesnaženih 50 hektarjev površin, na katerih so zasajene poljščine. Če bi se dvomi Dolenjskega okoljskega društva (DOD) izkazali za resnične, bi morali odlagališče oziroma gramoznico sanirati.

»Nikogar ne obtožujemo, želimo pa opozoriti, da je stvar občutljiva in kaj lahko bodo posledice čutili še naši vnuki, zato je treba celotno zadevo dobro proučiti in po potrebi sanirati. Pa tudi poiskati krivce,« pravita Jože Bregar, predsednik šentjernejskega odbora DOD, in Jože Rangus, član upravnega odbora DOD Šentjernej.

Gramoznica je nastala pred več kot pol stoletja, ko so tu kopali pesek za gradnjo nekdanje avtoceste. Prejšnja občinska oblast je imela sicer smele načrte o zasutju gramoznice, a posamezniki, ki so se zakopali v dokumentacijo in pregledali teren, opozarjajo, da je vsa stvar ušla izpod nadzora. Že pri količini. Sprva je bila odločba Zavoda RS za varstvo narave izdana za 17.000 kubičnih metrov materiala, potem je izdala Upravna enota Novo mesto dovoljenje za 55.000 kubikov, domačini pa so prepričani, da je teh materialov kar nekajkrat več. Gre za elektrofiltrski pepel iz krške papirnice Vipap.

»Gramoznica Šentjernej ni osamljen primer. Naše štiriletno spremljanje dogajanj v okoljevarstveni sferi je samo v opozorilo državnim organom, da je nekaj hudo narobe z našo okoljevarstveno držo oziroma kulturo ravnanja z odpadki v naši državi. Če primerjamo sanacijo gramoznice v Šentjerneju z Bukovžlakom v Celju, bi ta v primeru slabih rezultatov gotovo zahtevala še dvakrat toliko denarja za sanacijo kot tista v Bukovžlaku pri Celju,« je dejal predsednik DOD Zlatko Resman.

»Elektrofiltrski pepel je bil vgrajen brez razžveplanja, to je dejstvo, kar pomeni, da bi morali pepel mešati z apnenčasto moko ali peskom, da bi bil to gradbeni material, kot zatrjuje inšpekcija, v nasprotnem primeru se sprošča žveplo oz. oddaja sulfate,« opozarja Resman. Bregar in Rangus pa sta dodala, da pred nasipavanjem pepela iz gramoznice niso odstranili salonitk in drugega materiala.

Le ena nepravilnost?

»Situacije z odlagališčem se zavedamo in jo tudi rešujemo, ima pa elektrofiltrski pepel iz Vipapa certifikate, da je gradbeni material in da ni škodljiv,« je pojasnil župan občine Šentjernej Radko Luzar. »Iz deponije bodo odvzeti vzorci pepela, ki jih bo pregledal neodvisen laboratorij. Po analizi in sondaži pod nadzorom DOD bodo sledili nadaljnji koraki, o morebitni sanaciji bo odločal za to pristojni organ. Če bo vse v redu, bi do konca leta v celoti sanirali odlagališče pepela z navozom humusa,« je še dodal župan Luzar.

Kot odgovarjajo z ministrstva za okolje in prostor, inšpekcija za okolje in naravo vodi upravni postopek od leta 2010, občina Šentjernej pa je pridobila dovoljenje za poseg v naravo za zasutje gramoznice, ki so jo pred tem občani več let polnili z različnimi odpadki. »Pri zapolnjevanju opuščene gramoznice v Šentjerneju ni šlo za ravnanje z odpadki, temveč za vgrajevanje gradbenih proizvodov. Sanacija še ni v celoti končana, saj del gramoznice še ni prekrit z zemeljskim slojem, problem pa nastaja tudi zaradi nenehnega nedovoljenega vnosa gradbenih in komunalnih odpadkov na zemljišča sanacije gramoznice in jih je občina Šentjernej dolžna odstraniti,« so še dodali in pojasnili, da navoženi material, ki je sestavljen iz pepela, žlindre in elektrofiltrskega pepela, nastaja v kurilnih napravah in ga pred vgradnjo ustrezno predelajo v gradbeni proizvod, za kar ima družba Vipap okoljevarstveno dovoljenje. Inšpekcija je nepravilnosti ugotovila le pri posegu v vodni pas ribnika, za kar pripravljajo ureditveno odločbo.

Tudi v Kostaku, ki je izvajalec sanacije, poudarjajo, da je vse potekalo, kot mora, in zavračajo vse namige, sume in trditve domačinov. »Iz vseh dokumentov je razvidno, da materiali niso škodljivi okolju, ravno nasprotno – po mnenju Zavoda za gradbeništvo Slovenije (ZAG) se priporočajo za uporabo v gradbeništvu za pridobivanje novih uporabnih površin, nasipe in podobno. Za izvedbo del so bili izdelani projekti, pridobljena soglasja upravne enote, lokacijska informacija občine Šentjernej,« pojasnjujejo v Kostaku in dodajajo, da je bilo po projektu predvideno, da se navozi 55.000 kubičnih metrov materiala, a ga je bilo dejansko dobrih 29.000 kubikov, nivo nasipa pa je usklajen z občino in z nivoji nekaterih sosednjih parcel.

In zakaj niso gradbišča ogradili in imeli gradbene table? »To ni bilo mogoče, ker smo morali zagotavljati prost prehod lastnikom sosednjih parcel do njiv. So pa bili pred začetkom del počiščeni in odpeljani vsi navoženi odpadki. V vseh teh letih je občina kar nekajkrat odstranila odpadke, ki so jih krajani kljub vsem opozorilom, prepovedim in tudi našim naključnim kontrolam navažali na to mesto,« odgovarjajo v Kostaku in dodajajo, da je bila opuščena gramozna jama prej divje odlagališče odpadkov, zdaj pa bo občina pridobila dodatne kakovostne uporabne površine, kar je bil tudi namen sanacije.

DOD vrača žogico

Glede izjav pristojnih smo prosili za komentar Dolenjsko okoljsko društvo. »Preden so tu začeli odlagati elektrofiltrski pepel oziroma gradbene odpadke, ni dal nihče izdelati ocene tveganja ali presoje vplivov na okolje ali pridobil okoljevarstvenega soglasja. Zavod RS za varstvo narave v vlogi dovoljuje nasujte materiala v debelini dva metra in nasutja približno 17.000 kubičnih metrov pepela ali žlindre, ki ne vsebuje škodljivih snovi, ne omenja pa elektrofiltrskega pepela. Občani, ki so razočarani nad slabim odzivom državnih organov, domnevajo, da je tukaj odloženega najmanj desetkrat toliko materiala. Zavod RS za varstvo narave pogojuje, da se v zaledju izvira (20–25 metrov) ne uporablja pepel, a prav na tem mestu je šest metrov na debelo nasutih odpadkov, tudi pepel,« je v odgovoru navajajo v DOD in pozivajo odgovorne organe, naj se, če je stvar čista, soočijo z argumenti z ožjim članstvom Dolenjskega okoljskega društva, kjer pravijo, da se je vsa potrebna okoljevarstvena dokumentacija vdrla v zemljo.

»Kje je logika, da ima Vipap v okoljevarstvenem soglasju določeno lokacijo za odlaganje 2 km daleč, to je v katastrski občini Stara vas pri Krškem, a pepel so vozili v 20 kilometrov oddaljeni Šentjernej?« V DOD se sprašujejo, zakaj ni bilo zunanje kontrole ZAG za prevzem temeljnih tal, odvzetih vzorcev za analizo, narejenih geodetskih posnetkov, če inšpektorat trdi, da se je vgrajeval gradbeni material.

»V Krškem so nam zatrdili, da oni ne predelujejo elektrofiltrskega pepela v gradbeni material, torej da ga ne mešajo z apnenčastim peskom ali moko. Kdo ga torej je in kje so vzorci?« se sprašujejo v DOD, kjer se bojijo, da se njihove domneve potrdijo. To bi pomenilo, da je po njihovem laičnem mnenju zaradi agresivne podtalnice in prodnatih tal možno, da bi s sulfati ali dioksinom kar nekaj hektarjev okoliških zemljišč onesnažili za naslednje desetletje.