Egipčanska piramida nad Tolminom?

Bosanske piramide v Visokem blizu Sarajeva, ki jih je odkril dr. Semir Osmanagić, še vedno vzbujajo veliko pozornosti ne le domače, temveč tudi svetovne javnosti. Ima tudi Slovenija svojo piramido? Tako so se spraševali tisti, ki so hrib ob Tolminu videli kot piramido.

Tik ob severozahodnem delu Tolmina se kvišku dviga kopasta vzpetina nekoliko nenavadne oblike in imena. To je Kozlov rob, ki mu domačini pravijo preprosto kar Grad – zaradi ostankov nekdanjega gradu. Od tam je čudovit pogled na Tolminsko kotlino in okoliške gore.

Obiskal ga je Dante

Grajsko poslopje na vrhu je prvič omenjeno že v 12. stoletju. Njegovi lastniki so bili oglejski patriarhi, goriški grofje, Čedajci, Benečani in Habsburžani. Ker je grad skozi stoletja večkrat menjal lastnike, se je spreminjala tudi arhitekturna podoba, še posebno po hudih potresih leta 1348 in 1511. Zadnji so ga obnovili Dornberžani leta 1608. V drugi polovici 17. stoletja, pod vladavino družine Coronini, je bil opuščen. Lastniki so se preselili v novo stavbo v Tolminu, kjer je danes muzej.

Ruševine gradu v zadnjih letih postopoma obnavljajo. Obnovljen je že del zidu, prav tako kapela sv. Martina. Po južnem pobočju Kozlovega roba teče zgodovinska naravoslovna učna pot. Na štirinajstih točkah predstavi rastlinstvo, strukturo gozdnih tal in kamnin pa tudi zgodovinsko dogajanje. Do vrha je dobre pol ure hoje.

Kozlov rob z ostanki gradu na vrhu je že vsaj od 12. stoletja dominanten element v tolminski kulturni krajini. Skozi zgodovino je imel različne simbolne vloge. Za nekdanje podložnike je bil simbol fevdalne oblasti in znamenitega tolminskega punta. Domnevni Dantejev obisk še danes simbolizira skrivnostnost zgodovine Tolminske. Med soško fronto je bil ključna utrjena in opazovalna točka pri obrambi tolminskega mostišča. Danes je Kozlov rob mestni gozd, namenjen rekreaciji in vsakodnevnim stikom krajanov z naravo.

Poleti 2011 je Lilijana Reljič postala pozorna na nenavadno in dokaj pravilno obliko tega hriba, ki jo je spomnil na piramido v Visokem v Bosni, ki jo je skupaj z drugimi piramidami odkril dr. Semir Osmanagić. Reljičeva ni bila edina, ki je opazila nenavadno obliko Kozlovega roba oziroma Gradu, saj so na to opozarjali že domačini in strokovnjaki, predvsem tisti, ki so se ukvarjali z njegovo zgodovino. Če ne drugače, je bila Reljičeva prva, ki je bosanskemu raziskovalcu piramid posredovala slike te 225 metrov visoke vzpetine nad Tolminom. Med drugim sta območje radiestezijsko pregledala tolminska strokovnjaka, radiestezista Franc Šturm in Jože Munih.

Energijske točke

Avgusta 2011 je Osmanagić na podlagi topografske karte napisal, da vzpetina Kozlov rob nima pravilne geometrije piramide in tudi ne kope, temveč nekaj vmesnega, kajti oblika ni krožna, saj se približuje pravokotni osnovi. Dodal je, da naklon od dna do vrha ni pravilen, ampak relativno pravilen. Robovi niso paralelni, a tudi ni prevelikih odstopanj. Osmanagić še pravi, da stranice niso orientirane po straneh neba, čeprav imajo potencialni robovi približno takšno orientacijo. Še to: vzpetina nima jasno izraženih stranic in robov, saj je zaobljena na mestih, kjer naj bi bili robovi. Kljub nepopolni obliki se je Osmanagić že takrat odločil, da bo obiskal Slovenijo in si ogledal tudi Kozlov rob v Tolminu. To se je zgodilo marca 2012.

Po hitrem ogledu je dejal, da Kozlov rob zelo izstopa v svojem okolju ter si zasluži več pozornosti in raziskovanja. Med drugim je opozoril, da bi na tem območju že zaradi značilne oblike morali obstajati določeni energijski učinki in da bi bilo vredno raziskati, kakšen vpliv ima Kozlov rob na okolje.

Lilijana Reljič še sporoča, da ob Kozlovem robu tečeta dve reki, Soča in Tolminka, ki se pred njim združita. Je tudi na pomembnem sečišču dolin, je samostoječ hrib dokaj enotne oblike, ima kulturni in zgodovinski ter po novem tudi energijski pomen. V bližini je v koritih Tolminke termalni izvir, nad bližnjimi Gabrjami pa je energijsko zelo močan izvir Grofove vode. V okolici je veliko energijskih točk.

Franc Šturm je na prošnjo Semirja Osmanagića opravil radiestezijske meritve in med drugim ugotovil, da na vrhu takega hriba lahko pričakujemo ugodna energijska polja, še posebno na urejenem delu ruševin gradu. Ena od močnejših točk je na vrhu lesenega pristopnega mostu, največja in najčistejša geomantična točka na tem območju pa je nad kapelico. Najboljša geomantična točka na Kozlovem robu ima po Šturmovem mnenju zelo dobre energijske lastnosti. Njen premer je dvanajst metrov. Energija točke se prilagaja človeku – glede na njegove trenutne potrebe. Dodaja še, da so na območju gradu tudi območja s škodljivim sevanjem, prav tako so taka območja na pobočju hriba. Pravi še, da se je število geomantičnih točk na Kozlovem robu močno povečalo, kar se mu zdi še posebno zanimivo.