Edini naš kandidat 
so Škocjanske jame

LOS ANEGLES – Kdo ali kaj je na svetu prvi v vseh (ne)mogočih kategorijah, ni nič novega. V antični Grčiji so na olimpijskih igrah tekmovali, kdo teče najhitreje, feničanski pesnik in potopisec Antipater pa je avtor seznama najmogočnejših arhitekturnih znamenitosti starega veka, ki jih imenujemo sedem čudes sveta.

Od sedmih je ohranjena le najstarejša zgradba, Velika Keopsova piramida v Gizi, eno izmed njih, viseči babilonski (Semiramidini) vrtovi, pa ni bilo slavno le zaradi arhitekture, ampak tudi zaradi čudovitega rastlinja, ki so ga tam gojili. Naši predniki nam tako mogočnih zgradb niso zapustili, podedovali pa smo čudovito naravo, denimo Škocjanske jame, ki so uvrščene na seznam Unesca.

Švicarska fundacija The New7Wonders se je zgledovala po svetovnih arhitekturnih čudesih in leta 2011 objavila seznam sedmih naravnih čudes sveta. Pri izboru je imela poleg strokovnjakov besedo tudi svetovna javnost, ki je nekaj let oddajala predloge. Milijoni ljudi z vsega sveta so izbrali sedem najlepših kotičkov našega planeta, med svetovna naravna čudesa so se uvrstili: Amazonski gozd, slapovi Iguazu na meji med Argentino in Brazilijo, indonezijski otok Komodo, vietnamski zaliv Halong, južnokorejski otok Džedžu, podzemna reka Puerto Princesa na Filipinih in južnoafriška Mizasta gora. V tej razvrstitvi slovenskih lepot žal ni.

Nekako več sreče imamo Slovenci kot jamski ljudje, predvsem s kraškimi jamami. Lahko se pohvalimo z najstarejšo koščeno piščaljo na svetu, na katero je igral jamski človek, iz jame Divje babe nad strugo Idrijce, najstarejša turistična jama v Evropi je naša Vilenica, ki so jo obiskovali že v 17. stoletju, v Škocjanskih jamah sta največji podzemeljski kanjon na svetu in Martelova dvorana s prostornino 2,2 milijona m, ki velja za eno večjih na svetu itd.

Prav Škocjanske jame pa lahko letos postanejo eno izmed svetovnih naravnih čudes. Če imamo sedem svetovnih antičnih in novodobnih arhitekturnih čudes, sedem svetovnih naravnih čudes, zakaj ne bi imeli še eno več – osmo, so si mislili pri spletnem turističnem portalu VirtualTourist, ki je objavil natečaj za naziv osmo naravno čudo sveta.

Na seznamu je 327 kulturnih in naravnih znamenitosti z vsega sveta, razvrščenih po abecednem vrstnem redu. Naša soseda Hrvaška denimo kandidira s starim Dubrovnikom, Avstrija z vinorodnim okolišem Dunaja, Madžarska pa z jamami Molnar Janos pod starim mestom Buda. Edino mesto kandidat je London, med otoki so na seznamu Azori, Galapaško otočje, Maldivi, več nacionalnih parkov, jezera, spomeniki, muzeji, hoteli, gradovi, seveda mnoge znane znamenitosti, denimo Golden Gate v San Franciscu, newyorški nebotičnik Empire State Building, otok Bora Bora, angleško kamnito svetišče Stonehenge, švicarska gora Matterhorn in še in še.

Med nenavadnimi znamenitostmi je na njem denimo zid iz žvečilk v kalifornijskem mestu San Luis Obispo, napis Hollywood na hribu Mount Lee, 99 let star rečni parnik Belle of Louisville ter dirkališče v Indianapolisu.

Poleg Škocjanskih jam so na seznamu še ameriške jame Glenwood Caverns in jama Jewel iz Avstralije. A brez skrbi, z našimi se ne morejo kosati. Glasovanje poteka na spletni strani www.virtualtourist.com/8thwonder do 30. septembra, vsak posameznik lahko s klikom na izbrano znamenitost glasuje enkrat v 24 urah. Naziv osmega svetovnega čudesa po navedbah organizatorjev prinaša predvsem izjemno priložnost za promocijo, predvsem v ZDA. V sodelovanju s priljubljeno ameriško televizijsko oddajo Extra bodo namreč zmagovalno destinacijo predstavili tudi na spletu in na malih zaslonih.