KOČEVJE – V ponedeljek zjutraj ob šesti uri in petnajst minut je občan z osebnim avtomobilom na območju Jasnic na meji med občinama Kočevje in Ribnica povozil risa. Po besedah gozdarja inž. Mirana Bartola z Zavoda za gozdove, OE Kočevje, vodje oddelka za gozdne živali in lovstvo, je ris vozniku nenadoma pritekel na cesto in trčenje je bilo neizogibno.
»Po sledeh sodeč se je ris odvlekel kakih 300 metrov od ceste globlje v gozd, kjer je nekaj časa počival, nato pa se želel vrniti na Veliko goro, a do tja žal ni prišel. Poginil je zaradi močnih notranjih krvavitev,« nam je pojasnil Bartol, ki to zver na Kočevskem spremlja že desetletja.
Veliko je povoženih živali, saj ceste po dolgem in počez prepletajo njihov življenjski prostor. Vsako leto nekaj medvedov skoči pred avto, tu in tam vozniki zbijejo volka, da ne govorimo o lisicah, srnah, zajcih.
Toda ris velja za izjemno previdno žival, za neprekosljivega lovca, ki čaka v zasedi in potem bliskovito napade nič hudega slutečo košuto.
Tako nekako se je verjetno zgodilo jutranjemu vozniku, ki je menda hitel na delo v Ljubljano.
Če si kdo predstavlja, da bi voznik lahko ob nenadnem skoku risa čez cesto zavrl, se moti. Njegov skok je resnično hiter kot blisk, kar je v naravi tega vrhunskega plenilca. To je njegova preživetvena metoda.
Trk z risom je redkost. Kot nam je povedal Bartol, so imeli zadnji primer tovrstne nesreče na Kočevskem pred desetimi leti: »Takrat je voznik žival le oplazil in je niso našli, kar pomeni, da je verjetno preživela.«
Ključen razlog za redka srečanja s to zverjo pa je po besedah Bartola v tem, da so v Sloveniji zdesetkani. »Ocenjujemo, da jih je le še od 10 do 20, nihče ne ve natančno. Poleg tega en ris naseljuje ogromno območje, običajno lovišča treh lovskih družin.«
V ponedeljkovi nesreči na Jasnicah je poginil triletni samec, težak 21 kilogramov. »Bil je krepak in zdrav, sicer ne bi imel toliko kilogramov. Za že tako redko populacijo velika izguba in škoda.« Kadaver so odpeljali v prirodoslovni muzej, saj gre za redko t. i. trofejo. Populacija risa v Sloveniji je zares oslabela in je po mnenju nekaterih na pragu izumrtja.
Krivdo valili na lovce
Nekoč je ris naseljeval vse gozdove Evrope, zlasti po revolucijah v 18. in 19. stoletju, ko so pravico do lova dobili vsi, pa je do začetka 20. stoletja izginil. Nekaj se jih je ohranilo na vzhodu Balkana in v Skandinaviji.
V Sloveniji naj bi zadnjega risa ustrelili leta 1908. V 60. letih prejšnjega stoletja se je prebudila ekologija in z njo prvi naravovarstveni projekti. Med drugim ideja o vnovični naselitvi risa na območja, kjer je nekoč živel. Tako so zver leta 1969 znova naselili v Nemčij in leto pozneje v Švici. Tretja velika ponovna naselitev se je zgodila v Sloveniji, ko so leta 1973 v gozdove Kočevskega roga izpustili šest risov, tri samce in tri samice, iz Slovaške.
Slovenska vnovična naselitev risa je tudi širše v Evropi dolgo veljala za izjemno uspešno.
»Vse do preloma tisočletja, se pravi tam do leta 2000, je bila populacija v porastu in na videz zelo stabilna. Tako da smo v Sloveniji vsako leto načrtovali zakoniti odstrel. A kmalu se je pokazalo, da nekaj ni v redu, da je risa vse manj.«
Leta 2003 je bil zakonito uplenjen zadnji ris v Sloveniji, od takrat naprej je stagniral in izginjal iz gozdov. Nihče ni natančno vedel, zakaj.
Tudi Bartol priznava, da smo najprej krivdo valili na lovce, ki risa niso marali. Pogosto je bilo slišati, da jim v nasprotju z volkom, ki pleni najšibkejšo, tolče najboljšo divjad. »Kmalu se je izkazalo, da ni tako, izvedeli smo tudi, da so si bili naseljeni risi v sorodu.« Tako smo postali nemočni, očitno so žival zdesetkale bolezni.
Edina rešitev je še ena naselitev nekaj risov, tako bi prišla nova kri in morda bi si vrsta dolgoročno opomogla. Povejmo, da so do danes tudi lovci spremenili mnenje in so za vnovično naselitev, saj so lovske družine ponosne, da imajo v svojem lovišču risa.
Kot nam je povedal koordinator projekta inž. Rok Černe z Zavoda RS za gozdove, so v sklopu okoljskega financiranja LIFE vnovično naselitev risov prijavili že leta 2014, pa bili zavrnjeni, v Bruslju so zahtevali dodelavo projekta. Černe upa, da jim bo letos na razpisu uspelo in bodo pridobili sedem milijonov sredstev za naselitev risa. Iz Rumunije in Slovaške bi jih pripeljali 14, naselili bi jih na Hrvaškem, v Italiji in Sloveniji.