LJUBLJANA – Razkritja, da so se bojev v imenu samooklicane Islamske države v Siriji udeleževali tudi džihadisti iz Slovenije, so pretresla vso Slovenijo. Do zdaj so razkrita imena petih Slovencev, ki so šli v boj, in sicer: Rok Žavbi, Boštjan Skubic, Jure Korelec, Rok Šogorič in Matevž Cvetkovič. Obramboslovec Klemen Grošelj pravi, da razmere zdaj niso bistveno drugačne, kot so bile pred tem odkritjem. Da se varnostno stanje ne bo bistveno poslabšalo, pa je prepričan tudi nekdanji direktor Slovenske obveščevalno-varnostne službe Damir Črnčec.
Nekdanji obveščevalec Črnčec pravi, da se je s temi razkritji slovenska javnost neposredno soočila z dejstvom, »da smo tudi mi del globalnega varnostnega okolja, del transatlantske varnostne arhitekture. V Evropi se v številnih državah že kar nekaj časa opozarja na problem radikalnega, ekstremnega islama, ki ga najbolj vidno uprizarjajo džihadisti.« Prepričan je, da se varnostna situacija ne bo kar naenkrat poslabšala, in dodaja, da so ta razkritja vendarle jasno opozorilo, da varnost ni zastonj in nekaj samoumevnega. Grošelj pa dodaja, da bodo varnostni organi verjetno sprejeli varnostne ukrepe glede na oceno tveganja. »Ocenjujem, da se razmere niso bistveno spremenile. Spremenila pa se je percepcija terorizma in dejstvo, da Slovenija ni izoliran otok od dogajanja v svetu.«
Spremembe zakonodaje so nujne
Grošelj pravi, da so bila razkritja, da džihadisti tudi iz Slovenije odhajajo na bojišče Bližnjega vzhoda, presenečenje za javnost, »medtem ko za varnostne organe to očitno ni bilo presenečenje in so dogajanje spremljale v okviru svojih rednih aktivnosti, tudi skozi sodelovanje s tujimi varnostnimi organi«. Po hišni preiskavi, ko so na domu enega od džihadistov našli celo raketomet, so se mnogi vpraševali, kako je mogoče, da je ostal na prostosti. Grošelj je prepričan, da bo Slovenija morala vsaj deloma spremeniti zakonodajo v smeri, da se bo sodelovanje v tovrstnih bojnih aktivnostih kriminaliziralo, da bodo imeli varnostni organi boljšo pravno podlago, da bodo lahko ukrepali zoper posameznike.
S tem, da nedavno sprejeta resolucija OZN daje nove okvire, se strinja tudi Črnčec, ki pojasnjuje, da daje resolucija nov pravni termin, tuji teroristični bojevniki, kar so tudi džihadist, in daje jasen okvir, ki bi mu morala slediti tudi Slovenija. »Posebej bi izpostavil, prvič, nadgradnjo obstoječega zakonskega okvira, ki sankcionira vse oblike sodelovanja in podpiranja tujih terorističnih bojevnikov. In drugič, vzpostavitev ustreznih mehanizmov v družbi nasploh, ki se ukvarjajo s preventivo, preprečevanjem radikalizacije in ki bodo zmogli najti odgovore na vprašanja, kako se soočiti s posamezniki, ki se vrnejo domov iz tovrstnih aktivnosti. Prepričan sem, da so to globoko travmatizirane in kot take zelo nepredvidljive osebe.«
