V RAZSULU

Dvorec se podira, občina bi se ga najraje znebila

Objavljeno 14. februar 2017 13.46 | Posodobljeno 14. februar 2017 13.48 | Piše: Oste Bakal

Radgonski Roternturn pred časom ostal brez turna, vsak čas se bo sesedla še streha.

Nekoč pravljični dvorec danes žalostno propada. Podrto drevo je že uničilo večji del strehe. Foto Oste Bakal

GORNJA RADGONA – Mesto Gornja Radgona se je v preteklosti ponašalo s številnimi graščinami in dvorci. A ti danes bodisi propadajo bodisi jih sploh ni več. Le redki so še prav lepo ohranjeni. Nekdanje središče mesta, nekoč trga, je bilo pod mogočnim gradom, ki je zdaj v 99-letni lasti Milana Hercoga, ki ga je obnovil in zanj lepo skrbi. Žal pa drugje ni tako.

Zadnji boj za obstanek tako med drugim bije dvorec Roternturn, saj so se iz njega izselili še zadnji prebivalci. V lanskem neurju je nanj padlo drevo in poškodovalo streho, delno uničen pa je tudi večji del sten. Čeprav je zgradba po Odloku o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Gornja Radgona zgodovinsko zaščitena, zanjo očitno ni več rešitve. Tako bo Gornja Radgona ostala še brez enega zgodovinskega spomenika.

Nekdanji dvorec oziroma grad Roternturn ali Rotenturm, kot so ga nekateri imenovali, izhaja iz 17. stoletja in stoji ob Apaški cesti. Dvorec najbrž ne bo več dolgo vzdržal. Več kot jasno je, da ga tepejo leta in nezainteresiranost odgovornih oziroma pomanjkanje denarja, da se ta zgodovinski objekt ohrani. Zgradba je sicer že ostala brez znamenitega turna, torej brez zvonika, ki je po vsej verjetnosti dal ime zgradbi. Verjetno je imel dvorec zvonik v rdeči barvi in je tako nastalo ime dvorca. Gradič Rotenturn je bil v 17. stoletju last knezov Eggenbergov. Nato je prešel v posest graških klarisinj in šentlambertskega samostana. Grof Leopold Herberstein ga je kupil okoli leta 1717, leta 1789 grof Franc Jožef Wurmbrand, konec 19. stoletja ga je imel Jožef Deller, pred drugo svetovno vojno pa rodbina Zorzini-Vargazon.

Velika zgodovinska vrednost

Za mnenje o mogočih rešitvah graščine smo povprašali vodjo OE Maribor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) Srečka Štajnbaherja. Potrdil nam je, da je Občina Gornja Radgona v letu 2015 sprejela nov odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena, v katerem je bila enota kulturne dediščine Gornja Radgona – Graščina Rotenturm (EŠD 6685) ponovno razglašena za kulturni spomenik. Je kakovosten primer raščene arhitekture 17. in 18. stoletja, združuje renesančno in baročno gradbeno fazo z ohranjenimi arhitekturnimi elementi in detajli.

»Že v času obravnave na seji občinskega sveta je ZVKDS opozoril, da je dvorec v zelo slabem stanju. Dolžnost varovanja spomenika je določena v 38. členu zakona o varstvu kulturne dediščine. Občina Gornja Radgona je zaradi padca drevesa na že poškodovano streho podala vlogo za rušitev kulturnega spomenika; pristojnost za odločanje je po 31. členu navedenega zakona na ministrstvu za kulturo. O zadevi je bil obveščen in je o njej razpravljal tudi strokovni svet ZVKDS; odločitev je bila, da ZVKDS ukrepa v skladu z 38. členom zakona o varstvu kulturne dediščine. Te dni bo strokovna ekipa ZVKDS opravila terenski ogled stanja spomenika in na podlagi tega izdala lastniku odločbo za izvedbo določenih ukrepov za izvedbo sanacije spomenika,« je zatrdil Srečko Štajnbaher in dodal: »Pomen Rotenturna, kljub sedanji na prvi pogled skromni in propadajoči obliki, presega lokalni pomen; pomemben je za proučevanje kulture srednjeveških dvorov na Slovenskem in hkrati za zaokroženo predstavo o srednjeveškem mestu Radgona, ki je zdaj razdeljeno na ozemlje v dveh državah. Porušitev bi zelo prizadela stavbno kulturno dediščino na Slovenskem in zmanjšala možnosti raziskovanja srednjeveških dvorov. Na tem mestu pa je vendarle treba opozoriti na dejstvo, da država za sofinanciranje obnove ali vzdrževanja kulturnih spomenikov nima sistemske rešitve.«

Najprej je treba počakati na analize

Župan občine Gornja Radgona Stanislav Rojko nam je odgovoril, da je občina po padcu drevesa okrog objekta, s ciljem preprečitve nevarnosti za zdravje in življenje ljudi, napeljala opozorilni trak. Prav tako je posredovala dopis na Zavod za varstvo kulturne dediščine OE Maribor (ZVKD OE Maribor) glede možnosti sanacije oziroma odstranitve objekta ter zaprosila za sestanek s tamkajšnjimi odgovornimi. In sicer, da bi se dogovorili o izvedbi nadaljnjih ukrepov, kot sta priprava ocene zapriseženega sodnega cenilca gradbene stroke o stanju objekta s statično oceno objekta (to bi izvedla občina) ter izdelava historične analize, ki jo izvede strokovni sodelavec ZVKD OE Maribor. »Na podlagi končnega poročila izvedenca in historične analize bomo skupaj s pristojnimi na ZVKD OE Maribor sprejeli nadaljnje ukrepe in odločitve,« še pravi župan.

 

Deli s prijatelji