Na kraju današnjega dvorca je že v 14. stoletju stal dvor, ki ga je dal leta 1313 zgraditi plemič Raunach. V 17. stoletju je za dobrih sto let prešel v last rodbine De Leo, zatem je gospoščina pristala v rokah ugledne kranjske plemiške družine grofov Hohenwart. Grof Franc Jožef Hanibal Hohenwart (1771–1844) je bil lastnik od leta 1808 do smrti. Naravoslovje in rudarstvo je študiral na Dunaju. Po vrnitvi v domovino se je izpopolnjeval še pri baronu Žigu Zoisu. V letih 1827–1834 je bil predsednik Kranjske kmetijske družbe. Bil je predsednik muzejskega kuratorija v Ljubljani, skupaj s kustosom Henrikom Frayerjem je vodil poslovanje Kranjskega deželnega muzeja. Muzeju je daroval bogate sestave kapnikov, mineralov, rastlin in živali, med drugim enkratno zbirko okamnelih lupin mehkužcev. Ta spada med ustanovne zbirke muzeja. Leta 1832 je izdal prvi obsežnejši opis Postojnske jame. Po njem se imenuje prvi v kraškem podzemlju najdeni hrošč drobnovratnik (Leptodirus hochenwartii).
Perspektivni načrti za dvorec
V 19. stoletju so Hohenwarti del ravenske posesti z obsežnimi travniki prodali Kobilarni Lipica. Zadnja lastnica dvorca je bila grofica Izabela Hohenwart, rojena Marenzi. Leta 1906 je razdedinila sinova Gilberta in Rudolfa, ker sta posest proti njeni volji prodala. Kupila ga je že po desetih dneh. Dvorec je od nje leta 1932 kupil Furlan Elitto Fornasari. V času njegovega bivanja je nastala izjemno bogata zbirka knjig. Domačini se še z grenkobo spominjajo, kako so leta 1946 vso njegovo knjižnico pometali skozi okno in jo zažgali. Med vojno so tam prebivali italijanski vojaki, po vojni pa je bil dvorec nacionaliziran. Sprva so bili v gradu tečaji za primorske učitelje, pozneje je v njem delovala nižja kmetijska šola, zatem so uredili stanovanja družinam delavcev kmetijskega posestva.
Občina Pivka je od propadle Kmetijske zadruge Postojna pridobila dvorec in kaščo ob njem ter nekaj zemlje. Kot je pojasnil Janko Boštjančič, vodja Lokalnega pospeševalnega centra Pivka, imajo za spomeniško zaščiteni dvorec perspektivne načrte. Nameravajo ga spremeniti v protokolarni objekt, v katerem bi uredili tudi restavracijo, poročno dvorano, kaščo, ob njem pa hotel visoke kategorije. Obnovili bodo tudi nekdaj bogat in lep baročni vrt tik pred dvorcem. Vrt je bil nekoč zasajen z eksoti, nekaj se jih je še ohranilo, ponašal se je tudi s štirimi geometrično urejenimi cvetličnimi polji in fontano. Načrti predvidevajo ureditev golf igrišča, parkirišč, apartmajskega naselja.
Kobilarna Lipica znova pridobila lastništvo
Zahodno od dvorca je razsežno in eno najlepše ohranjenih gospodarskih poslopij. Glavni portal ima na prekladi vklesano letnico 1782. Novembra 2001 je Kobilarna Lipica znova pridobila lastništvo. Poslopje je popolnoma obnovila in ga namenila za vzrejo žrebet. Vsako leto februarja na posestvo pripeljejo enoletne žrebičke, ki ostanejo na Ravnah do četrtega leta starosti. Potem jih odpeljejo nazaj v Lipico, kjer jih začnejo trenirati za dresurno jahanje.
Vsekakor je dvorec z okolico že zdaj vreden ogleda. Zaokroženi baročni kompleks z osrednjo grajsko stavbo, parkom, kaščo in hlevi je eden redkih celovito ohranjenih tovrstnih spomenikov na Notranjskem in sprehod po njem in pod 200 let starim lipovim drevoredom vzbuja nostalgijo.
