LJUBLJANA – Do hkratnega odstopa dr. Dušana Mramorja in Metoda Dragonje s položajev finančnega ministra in ključnega državnega sekretarja finančnega ministrstva, roko na srce, večina državljanov bodisi ni vedela bodisi sploh ni opazila ministrice brez listnice (za razvoj, strateške projekte in kohezijo!). Še ne 53-letna profesorica španščine Alenka Smerkolj se je v soju medijskih žarometov začela kopati šele takrat, ko je na željo premierja dr. Mira Cerarja »v funkciji ministrice za finance« začasno sedla v še ne ohlajeni Mramorjev fotelj. V redu, do takrat, dokler ji niso kadrovniki vladne koalicije namenili prve vloge (vloge ministrice brez listnice), je bila sicer resda kot direktorica za področje finančnih trgov zaposlena v največji državni banki NLB. V NLB je bila poleg tega pristojna, to so objavili tudi na spletni strani službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, za odnose s ključnimi mednarodnimi bančnimi partnerji banke, skrbela pa naj bi še za nadzor in koordinacijo izdaj dolžniških instrumentov banke ter za pospeševanje prodaje instrumentov s trga kapitala slovenskim podjetjem. No, bila pa je tudi za tako imenovano širšo slovensko javnost tako rekoč povsem neznana članica odbora za zakladništvo pri Združenju bank Slovenije (ZBS).
Za razvoj, za finance, v EIB, za nasledstvo
Toda Smerkoljeva si je, če temu lahko tako rečemo, dve svoji doslej najsvetlejši politični olimpijski odličji – že spet, jasno, le zato, ker se je s tem strinjal premier Cerar – okrog vratu obesila šele po zadnji dopisni seji vlade. Vlada jo je sočasno imenovala za slovensko guvernerko v svetu guvernerjev Evropske investicijske banke (EIB) in za predsednico 11-članskega koordinacijskega odbora za vprašanja nasledstva po nekdanji Jugoslaviji. Seveda drži, da je obe funkciji prej zasedal Mramor, res je tudi, da v omenjenem koordinacijskem odboru sedijo še predsednika Desusa in SD, Karl Erjavec in mag. Dejan Židan, pa pravosodni minister mag. Goran Klemenčič, guverner Banke Slovenije dr. Boštjan Jazbec in, denimo, tudi direktor zgoraj omenjenega ZBS dr. France Arhar. Kljub temu pa bi bilo nekako bolj logično, da bi vlada pri svojih kadrovskih odločitvah zasledovala za državo in državljane najpomembnejši cilj: da na takšne in podobne funkcije imenuje posameznice ali posameznike, ki lahko potem tam naredijo še največ dobrega za Slovenijo. Tudi če ti mogoče niti začasno niso na čelu ministrstva za finance ali katerega drugega.
Odhod (odstop, razrešitev) nekega ministra še najpogosteje razkrije dvoje: da je bil »cesar« (vlada) nag že pred njegovim odhodom, ali drugič, da je to dokončno postal šele z odhodom prvega. Velikokrat se prav tako zelo kmalu (komaj se tisti, ki držijo v rokah škarje in platno, lotijo krpanja novonastalih praznin) pokaže, da za čisto vsakega ministra le ni tako lahko najti ustrezno zamenjavo. Tudi nekdanjemu finančnemu ministru dr. Dušanu Mramorju, na primer, je mogoče pripisati posamezne napake in spodrsljaje, zagotovo pa zanj ni mogoče reči, da ni bil dovolj strokovno kompetenten za funkcijo, ki jo je zasedal v Cerarjevi vladi.
Kako je že povedala Smerkoljeva v pogovoru z novinarko Dela? »Res sem (za odstop ministra Mramorja) izvedela čez noč, ampak ko te predsednik vlade prosi za pomoč, da začasno vodiš še en resor, čeprav je ta najtežji, mu ne moreš reči ne.« V politiki je takšna logika skorajda samoumevna. Minister, skratka, ne more reči ne predsedniku vlade, ki ga prosi za kakršno koli že pomoč. Bolje bi sicer bilo, če bi si neka ministrica ali kateri koli minister vsaj občasno upala reči ne predsedniku vlade. Če menita, da nista oziroma ne bosta kos tako zahtevnim izzivom, kot bi jih rad pred njo ali njega postavil premier. Še sploh, če je nova funkcija zahtevna, odgovornost, ki jo obsega, pa zelo velika. Bolje prva zamera kot zadnja se konec koncev glasi, ja, celo ljudska modrost. Imate prav, čeprav je takšna modrost lahko ljudska, še ne pomeni, da je v večini primerov sprejemljiva tudi za politike.
Nekateri so (v zadnjih dnevih) že začeli špekulirati, češ da bi bila tudi državna sekretarka finančnega ministrstva mag. Mateja Vraničar Erman jeseni pripravljena zasesti fotelj ministrice za finance. O tem naj bi bil že neposredno obveščen tudi premier dr. Miro Cerar. Neposredno obveščen? Špekulira pa se tudi o tem, da bi bila vodstvu Cerarjevega SMC Vraničar Ermanova vsekakor pogodu, saj je znala že doslej v državnem zboru ostro odgovarjati opozicijskim poslancem, zlasti poslancem SDS. Izkušeni opazovalci slovenskega notranjepolitičnega utripa domnevajo, da so to novico v eter spustili kar vladni piarovci. Ker želi koalicija na tak način vnaprej preveriti, kakšen bi bil odziv političnih komentatorjev in javnosti, če bi se Cerar odločil zanjo. Bi za novo finančno ministrico premier Cerar res lahko predlagal celo državno sekretarko Vraničar Ermanovo, četudi ni članica SMC? |