V deželi dvojnih meril imamo tudi dve vrsti upokojencev. Na eni strani je množica tistih, ki kljub doseženi polni delovni dobi ob upokojitvi ne morejo doseči dostojne pokojnine, na drugi pa so kakor zaslužni upokojenci, ki prejemajo posebne rente. Najvišja izplačana pokojnina je marca letos znašala 2580 evrov, povprečna neto starostna pokojnina 612 evrov, povprečna neto družinska oziroma vdovska pokojnina pa 387 evrov. Približno polovica upokojencev celo prejema manj kot 500 evrov.
Če želijo ob majhni pokojnini opravljati obrtno ali podjetniško dejavnost in na ta način pošteno zaslužiti, jim država takoj vzame del pokojnine, čeprav je to evidentno v nasprotju z ustavo. Cerarjevi vladi se to očitno ne zdi sporno. Po drugi strani pa lahko minister za kulturo dodeli posebno republiško priznavalnino upokojenemu ustvarjalcu na področju kulture, čigar pokojnina kakor ni ustrezna. Priznavalnina je enaka razliki med 772 evri in višino posameznikove pokojnine. Ta priznavalnina za poseben prispevek k razvoju slovenske kulture je bila leta 2011 dodeljena celo srbsko-hrvaškemu igralcu Radetu Šerbedžiji, ki je mednarodno zaslovel s hollywoodskimi uspešnicami, kot so Svetnik, X-Men, Vesoljski kavboji in Misija nemogoče 2. Igral je celo v Harryju Potterju – Svetinje smrti.
Pri nas sicer nima relevantne delovne dobe, ampak očitno to sploh ni pomembno. Slovenija je pač dežela, kjer se po eni strani upokojencem, ki so 40 let plačevali prispevke v pokojninsko blagajno, del pokojnine vzame, če želijo delati. Po drugi strani pa ni bilo mogoče nikjer zaslediti, da ta pravila veljajo tudi za imetnike privilegiranih pokojnin. Podobno velja za privilegije, ki jih uživajo upokojeni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Poleg pokojnine prejemajo še vsak mesec po 1400 evrov nekakšnega pavšala in jim zaradi tega nihče ne posega v pokojnino. Država pač najraje udari po tistih, ki so nemočni in brez pravih političnih povezav. Dokler bomo dežela dvojnih meril, bo tudi zaupanje v institucije države na psu.
