ZGORNJE DUPLJE – Zgodba iz majhne gorenjske vasi Zgornje Duplje blizu Naklega se je začela leta 1989. Matjaž Kolendo se je vrnil z dela v Skandinaviji in spoznal Maro, s katero sta stopila na skupno življenjsko pot. Zgornji jima ni namenil radosti starševstva, a sta se odločila, da bosta omogočila prihodnost nekomu, ki ni bil zaželen, in posvojila sta Ano, dojenčka žametnih kostanjevih las. Iz Ljubljane sta se preselila v staro vaško hišo v Zgornjih Dupljah in jo obnovila. Zaradi usodne bolezni, Ana je takrat štela slabe štiri leta, se je žena za vedno poslovila od njiju. Matjaž je ostal sam z drobnim bitjem, ki je potrebovalo vsak trenutek njegove pozornosti.
»Moja pokojna žena je bila socialna delavka v Ljubljani in pod okriljem je imela tudi dekle, spoznal sem jo dva meseca pred Marino smrtjo. Prišla je na obisk, potem tudi na pogreb. Takrat sem delal v prestolnici in jo nekega dne povabil na kavo. Počasi se je med nama začelo spletati nekaj več kot le prijateljstvo. Čeprav je bila precej mlajša, se je preselila k meni, kmalu sva se poročila. Zdaj sem spoznal, da je pravzaprav bežala iz Ljubljane zaradi kopice dolgov, ki si jih je nakopala, žal tega takrat nisem sprevidel,« pove danes 52-letni Matjaž, ki je postal pred petimi leti ponosni očka dvojčkov. S pomočjo medicinskega znanja, ne po naravni poti, a vendar se mu je želja po polni hiši smeha in radosti uresničila: »Hčerka Ana jih je oboževala, vse je bilo kot v pravljici. Potem pa so se začeli nad našo streho zbirati temni oblaki.«
Na vrata so jim nekajkrat potrkali rubežniki, prvič že, ko sta bila fantka stara dva meseca. »Krediti, limiti, plačilne kartice, lizing avtomobila ... Žena, danes šteje 33 let, je dvakrat ostala brez službe, ne bom povedal zakaj, a sem neuradno izvedel nekaj črnih podrobnosti. Še moja mati je plačala nekaj dolga zanjo,« začne Kolendo in nadaljuje: »Izvedel sem celo, da se je včasih odpravila po vasi in vstopala v hiše skupaj z otrokoma, pa ne zato, da bi šla na obisk, temveč zaradi stvari, ki jih je počela ... Ne vem, zakaj. To je v njeni glavi. Na to nisem mogel vplivati. Pustil sem službo in ostajal doma ter spoznal, da mojo posvojenko maltretira, izvaja celo fizično nasilje nad njo. Velikokrat sem si zatiskal oči, nisem verjel, zaradi otrok nisem hotel verjeti. Uh, veliko tega je, česar časopisne strani, pa naj bodo še tako odkrite, ne bi prenesle.«
Prepoved približevanja
Zgodil se je november lani. »Doma je dobila izpad. Odločil sem se, da zapustim hišo, da se strasti malce poležejo. Šel sem v Kranj in tam izvedel, da je doma polno dvorišče policije. Najina dvojčka je dala k sosedom, potem pa počakala doma, bila je nedelja, da so prišli policisti, kriminalist in dežurna socialna delavka.« Kaj je bil razlog za prijavo organom? »Ko sem se zvečer oglasil na kranjski policiji, so mi izročili prepoved približevanja zaradi nasilja v družini. Nihče ni hotel poslušati moje zgodbe na policiji, preprosto sem bil potlačen v predkazenski postopek. Naslednji dan sem šel še enkrat k njim, pa ni bilo nič novega. Poklicala me je socialna delavka iz Centra za socialno delo Kranj in mi rekla, da sem lahko vesel, da me niso vrgli iz moje hiše. Menda zato, ker na istem naslovu živi tudi moja posvojenka, za katero skrbim.« Kolendo se je dogovoril za sestanek na CSD Kranj z ženo, kjer pa je bil, kot pravi, tarča novih napadov, psovk in laži. »Izvedel sem, da je z mojima sinovoma odšla v varno hišo. Vprašal sem, kdaj bom lahko videl otroka. Nihče ni dal nobenega odgovora.«
Matjaž Kolendo je šel raziskovat ozadje življenjskega zasuka, ki se mu je zgodil, in odkrival neverjetno zgodbo, ki se mu je odvijala za hrbtom: »Posvetilo se mi je, da je moja žena spoznala kriminalista iz Kranja, verjetno se je med njima začelo nekaj napletati, saj je imel tudi on v družini podobne težave, kot so se dogajale meni. Sodišče je izhajalo iz izjav moje žene, določili so, da lahko dvakrat na mesec po eno uro pod strogim nadzorom vidim svoja fanta. Prvič sem ju videl pred dnevi in ne morem vam opisati, s kakšnimi občutki sem moral po eni uri od njiju. Zjokal sem se, še preden sem zapustil prostore centra.« Kolendo je jezen, ker ima njegov primer v rokah nekdo s pooblastili in od začetka primera predolgo ni zaslišal prič, ki bi povedale kaj v njegovo korist: »Pred nekaj tedni je bil na urniku pomiritveni postopek, ker sem spisal pritožbo nad delom policije iz Kranja oziroma samo nad tem kriminalistom. Tam sem povedal svojo plat. Kriminalist je zanikal, da mi je grozil, čeprav dobro ve, da mi je posredoval grožnje tako po telefonu kot posredno prek nekoga. To, da dva meseca in pol ni naredil nič, sodišče pa je delalo izključno na temelju izjav moje žene in mnenja iz CSD Kranj, pa nič. Po eni uri je zapustil sestanek, jaz sem ostal še dve uri. Toda na tožilstvu, ki je pol kilometra stran, zapisnika o tem postopku niso dobili. Uradno sem pisno povprašal policijo v Kranju, ali so oddali poročilo, pa odgovora nisem prejel.«
Kolendo se je povezal z enim najbolj znanih gorenjskih odvetnikov Mitjem Severjem, ki je pred kratkim uspešno rešil razvpiti primer, ko je CSD Radovljica odvzel otroka Luciji Volčanšek s Podhoma: »Moj cilj je dokazati, da je žena vložila krivo ovadbo proti meni in me hoče prek sodnega sistema z asistenco policije in CSD Kranj strpati v zapor. Želim dokazati, da je kriminalist delal nepravilno, morda celo z naklepom škodovati mi zaradi svojega osebnega interesa v povezavi z mojo ženo. Želim doseči, da bo ustrezno sankcioniran, saj sem prepričan, da bodo v policiji spoznali, da imajo v svojih vrstah pleve, ki se ga je treba zaradi ohranjanja kredibilnosti in dobrega imena hitro znebiti. Glavni cilj pa je dobiti nazaj moja dvojčka, moja otroka, ki ju moja žena uporablja za neke vrste živi ščit ob napadih name in ju manipulatorsko izkorišča, kar je nedopustno, predvsem pa sprto z normalnim življenjem.«
Kriva ovadba je kazniva
Iz PU Kranj nam je Bojan Kos, predstavnik za odnose z javnostmi, pojasnil, da policisti predkazenski postopek začnejo na podlagi naznanjenih razlogov za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje: »Razlogi za sum so splošne, verjetnostne okoliščine, ki same po sebi še ne pomenijo kaznivega dejanja, so pa podlaga za nadaljnje delo policije po prvem in drugem odstavku 148. člena zakona o kazenskem postopku. Pojasnjujemo še, da smejo policisti osebi, ki je osumljena storitve kaznivega dejanja ali prekrška z znaki nasilja ali je bila zalotena pri takem kaznivem dejanju ali prekršku, in obstajajo razlogi za sum, da bo ogrozila življenje, osebno varnost ali svobodo osebe, s katero je ali je bila v bližnjem razmerju, prepovedati približevanje določeni osebi, kraju ali območju. Vsi ti ukrepi so pomembni za preprečevanje in obravnavo nasilja v družini, ki je večplasten in po navadi dalj časa trajajoč problem, pogosto skrit pred očmi družbe. Izvira iz težav v družinskih skupnostih, v katerih posameznik z nasiljem dokazuje premoč in nadzor nad žrtvijo.« Kaj če se izkaže, da je šlo za krivo ovadbo? »Glede krive ovadbe pojasnjujemo, da policisti ob prijavi kaznivega dejanja naznanitelja opozorijo na posledice krive ovadbe, in sicer da je kriva ovadba kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti.« Iz PU Kranj so še sporočili, da je kriminalist trditev o izpostavljenem odnosu z ženo osebe v predkazenskem postopku zavrnil kot neresnično.
