Poslanci so ta teden sprejeli novelo zakona o preprečevanju nasilja v družini, ki prepoveduje tudi vsakršno telesno kaznovanje otrok.
Vse lepo in prav, a si nekako ne znam predstavljati, kako bodo vršili nadzor nad to prepovedjo in kaznovali morebitne mame in očete, ki bodo kljub temu – večkrat zaradi občutka popolne nemoči kot resnične agresije –, dali eno po ta zadnji svojemu otroku. Bo slednji klical na SOS-številko, povedal, da jo je dobil po riti, vestni policaji in socialne delavke pa bodo s sirenami drveli na vrata doma in starše gnali pred sodnika? Najbrž ne.
Večina se nas verjetno strinja, da je telesno kaznovanje otroka neprimerno in se ga izogibamo, večina pa nas tudi iz izkušenj ve, saj smo bili otroci in smo zdaj starši, da smo kdaj kakšno dobili in kakšno dali. Pa smo vsi živi in brez grenkega spomina na to, pa naj si nekateri še tako pridušajo, da vsak udarec po riti v človeku pusti travmo za vse življenje. To preprosto ni res. Zato je tudi prepoved vsake take floske smešna in nerealna, sploh pa nima nič skupnega z resnim maltretiranjem in fizičnim nasiljem nad otroki, ki smo mu pogosto priča, ko je prepozno, dokler se dogaja, pa o njem nihče ne ve nič.
Bojim se, da bo prepoved telesnega kaznovanja otrok ostala le mrtva črka na papirju ali pa jo bo na koncu skupila le kakšna obupana in z besedami nemočna mama, še raje pa oče, ker bo roka priletela na rit popolnoma podivjanega in neukrotljivega otroka, ki si je v nekem trenutku zamislil, da bo po njegovem, pa čeprav bo s tem ogrožal sebe ali koga drugega. Medtem pa jo bodo tisti resni, otroka in družino ogrožajoči agresivci vedno znova odnesli s celo kožo. Vsaj dokler ne bodo svojega otroka tako pretepli, da bo ta končal na urgenci ali, še huje, na pokopališču. Spomnimo se jeseniške deklice in številnih drugih otroških žrtev krutega nasilja najbližjih.
Zakaj se ti lahko tolikokrat izmažejo, policija in sociala pa nič ali pa prepozno? Odgovor je na dlani: bližnji so od nasilja tako travmatizirani in prestrašeni, da si niti pomisliti ne upajo na prijavo, sosedi pa se raje zapirajo za svoje štiri stene in molčijo. Malo zato, ker je strah tudi njih, malo pa, češ, zakaj bi se pa vmešaval v zadeve, ki se me v resnici ne tičejo. In tako otroke tepejo in tepejo...
Bo novela zakona to, kar je resnični problem, spremenila? Ne. Vse bo po starem.
