Dvakrat opeharjeni delničarji NKBM

LJUBLJANA – Kar 97.132 delničarjev NKBM bi po novi noveli zakona o bančništvu, ki je bila konec oktobra sprejeta v državnem zboru, ostalo brez delnic. Državni svet je pred dvema dnevoma na zakon dal veto, Kristjan Verbič iz Vseslovenskega združenja malih delničarjev pa pravi, da časi niso primerni, da bi se igrali z reakcijo ljudi, in da bodo poskušali storiti vse, da zaščitijo male delničarje ter tudi lastnike obveznic.

Obveznice konvertirane v delnice

Konec leta 2007 je imela NKBM 107.034 delničarjev, na dan 30. september pa 97.132. »Natančnejši seznam delničarjev je razviden iz delniške knjige, dostopne pri Klirinško depotni družbi, in se redno spreminja glede na spremembe v lastništvu. Posledično v evidenci, ki jo vodimo v banki, niso zajeti podatki o tem, koliko je fizičnih oseb, ki so delnice kupile v javni prodaji in jih imajo še danes,« so sporočili z NKBM.

Navedbe, ki so se pojavile v različnih medijih, da bodo mali delničarji ostali brez delnic, pa držijo. »V takem primeru so žal resnične navedbe. Obstoječi delničarji izgubijo tak kapital oziroma delnice. Pri tem je treba še omeniti tudi to, da tudi tisti, ki so imetniki obveznic, ki bi v primeru stečaja prejeli tisto vrednost, ki je v kontekstu posameznih obveznic tudi opredeljena, da bodo tudi ti konvertirani v delničarje družbe in po nekaterih informacijah iz Bruslja bi potem v naslednjem krogu bil ta postopek ponovljen. Tudi tisti, ki so imetniki obveznic, bi postali delničarji in delnice bi se potem spet izbrisalo, vse do konca, ko bi država iz naslova pomoči postala 100-odstotni lastnik in iz tega naslova bi te kot lastnik banke lažje prodala in z njimi razpolagala,« je dejal Verbič, ki ne dvomi, da bo zakon po izglasovanem vetu v državnem svetu v državnem zboru ponovno izglasovan.

Bolj previdni so na ministrstvu za finance, kjer so zapisali sledeče: »O ukrepih, ki bodo sprejeti zaradi zagotavljanja stabilnosti finančnega sistema, v tem trenutku, ko niso znani rezultati pregleda kakovosti sredstev bank in obremenitvenih (stresnih) testov, še ne moremo govoriti. Res pa je, da sporočilo Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank v okviru finančne krize od 1. avgusta 2013 dalje, ki je bilo objavljeno v Uradnem listu C 216 z dne 30. 7. 2013 določa, da državna pomoč ne sme biti dodeljena, dokler lastniški kapital, hibridni kapital in podrejeni dolžniški instrumenti ne prispevajo v celoti k izravnavi morebitnih izgub banke.«

Dvakrat opeharjeni

Situacija je tako po mnenju Verbiča za male delničarje zelo neugodna. »Predvsem je skrb vzbujajoče, da smo vrsto let opozarjali na postopke v NKBM, NLB in v Abanki. Ti postopki so neodgovorni, saj so pripeljali do stanja, ki smo mu zdaj priče. Malih delničarjev v NKBM je več kot 90 tisoč in kljub zdesetkani vrednosti delnic je to še vedno po naši oceni moment, ki bo ljudi dodatno zrevoltiral in ne vem, če so ti časi primerni, da bi se igrali z morebitno reakcijo ljudi.«

Pravi, da v združenju situacijo pozorno spremljajo, strokovni sodelavci preverjajo in preučujejo možnosti za uspeh. »Vprašanja smo naslovili tudi na Evropsko komisijo, ki ima pri tem pomembno vlogo, saj naši upravljavci sledijo navodilom iz Bruslja. Gre za neki primer, ki bi lahko bil uporabljen tudi v drugih podobnih situacijah. Slovenija je v tem primeru poskusni primer. Pričakovati bi bilo, da bodo naši upravljavci manj slepo sledili navodilom iz tujine, saj bodo posledice, ki jih bo to prineslo, vidne predvsem v našem prostoru. Kmalu bo namreč postalo jasno, da je Bruselj tisti, ki ljudem jemlje tisto, kar so investirali. Ne samo iz naslova delnic, ki so riskantnih vrednosti, ampak tudi iz naslova obveznic, ki so najbolj konservativen papir.«

Pravi še, da je novela tega zakona revolucionaren zakon in da smo temu priče le v izrednih razmerah – da lahko lastniki obveznic postanejo delničarji in so potem izbrisani. Kot pravi, bo to tudi njihova osnova, iz katere bodo iskali ustrezne možnosti na ustavnem sodišču, saj gre v tem primeru za situacijo, ki je po njihovem mnenju nasprotju z ustavnim redom.

Dodaja še, da v tem primeru govorimo tudi o tem, da so ti ljudje dvakrat opeharjeni. »Prvič kot davkoplačevalci in drugič kot delničarji oziroma kot lastniki obveznic, in to zaradi dejanj večinskega lastnika. To za sabo potegne tudi ostale ustanove, kot so Modra zavarovalnica in druge.«

Poziva, naj ne sledijo slepo in brezglavo Bruslju

Kaj bi bila v tem trenutku prava rešitev, ne ve. »V tem trenutku potegniti čarobno palico in reči, to je rešitev, ni mogoče. Banke je treba dokapitalizirati in zagotoviti, da niso tisti, ki so že tako prizadeti zaradi upadanja vrednosti delnic, prizadeti. Zaradi same vzdržnosti in stabilnosti finančnega sistema in pravnega sistema je treba iskati rešitve, ki niso v nasprotju z ustavo.«

Pravi še, da je treba iskati rešitve, ki ne utegnejo pripeljati do stanja, ko se bodo ljudje upravičeno revoltirani podali v dejanja, ki dejansko pomenijo izgubo stabilnosti gospodarskega okolja, kar lahko pomeni katastrofo za tiste, ki danes dobro poslujejo. »V taki situaciji so lahko posledice teh dejanj nepredvidljive in katastrofalne. Tukaj naj se ravna modro in naj se ne sledi slepo in brezglavo napotkom, ki prihajajo iz okolja, ki se ne bo soočalo z morebitnimi posledicami dejanj revolucionarne zakonodaje.«