LJUBLJANA – Zaradi ošpic po svetu umirajo, Slovenija pa je bila pred njimi dolgo varna, vse do 2009., ko so se spet začele pojavljati. Zadnjikrat je marsikoga skrbelo konec lanskega leta, ko je zbolelo okoli 43 ljudi; okužbo so povezali z mednarodno razstavo psov v Šempetru-Vrtojbi. Alarm še glasneje zvoni od konca prejšnjega tedna: za ošpicami je zbolela medicinska sestra s Pediatrične klinike v Ljubljani, pristojni pa pospešeno in okrepljeno iščejo vse – starše in otroke –, ki so bili od ponedeljka, 2. marca, do vključno srede, 4. marca, na pregledih v sprejemni ambulanti na P 1.
Medicinska sestra se je okužila na kliniki pred približno dvema tednoma pri stiku z otrokom z ošpicami. Strokovni direktor Pediatrične klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Rajko Kenda je pojasnil, da so za potrjeno okužbo medicinske sestre z ošpicami izvedeli v petek popoldne in še, da je bila uslužbenka dvakrat cepljena! Otrok zaradi ocene svojega zdravnika ni bil cepljen, sestra, ki je noseča, pa je drugi odmerek cepiva prejela okoli 1980. Uslužbenka je v začetku prejšnjega tedna delala v sprejemni ambulanti, je dejal Kenda, zato so morali identificirati otroke, njihove svojce in osebje, ki so bili z njo v stiku. V postopek se je vključil tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), pri iskanju bolnikov, ki jih niso mogli poklicati po telefonu, pa je pomagala še policija.
Cepili so jih 60
Predstojnica Centra za nalezljive bolezni na NIJZ Alenka Kraigher je pojasnila, da so na posvet povabili vse, ki so bili v stiku z zbolelo. »Samo v nedeljo je bilo obravnavanih več kot 150 otrok in njihovih spremljevalcev,« je povedala, ekipa s pediatrične klinike je pogovor opravila s 300 ljudmi. Včeraj so pričakovali vsaj 60 otrok in njihovih spremljevalcev, svetovanje pa ves čas poteka tudi po telefonu. Če so ugotovili, da tisti, ki so bili v stiku z zbolelo, niso bili cepljeni ali niso prejeli dveh odmerkov cepiva, je potrebno cepljenje, pri posebno ogroženih pa je bila potrebna še zaščita z imunoglobulini, je dejala. Samo v nedeljo so proti ošpicam cepili okoli 60 otrok in odraslih, je povedala Kraigherjeva in dodala, da se od medicinske sestre doslej ni okužil nihče. Na NIJZ ocenjujejo, da večjega tveganja za širše prebivalstvo ni.
Kenda poudarja, da težav ne bi bilo, če bi bila precepljenost takšna kot pred leti. Na pediatrično kliniko pridejo tudi otroci, ki iz različnih zdravstvenih razlogov ne smejo biti cepljeni, tako kot otrok, od katerega se je po dozdajšnjih podatkih nalezla omenjena medicinska sestra, opozarja Kenda: »Njih varuje dejstvo, da je populacija ustrezno precepljena.« V Sloveniji med letoma 2000 in 2009 ni bilo ošpic, in sicer zaradi velike precepljenosti, prej so se pojavljale v izbruhih, največji je bil 1995., ko je zbolelo več kot 500 otrok! Precepljenost proti ošpicam je v Sloveniji trenutno 95-odstotna. Cepljenje pri nas poteka od 1968., z dvema odmerkoma od 1978., prvega dobijo otroci pri dopolnjenih dvanajstih mesecih, drugega pred vstopom v šolo.
Ošpice so v Sloveniji redka bolezen, je dejala Tatjana Mrvič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana in poudarila, da so ena najbolj nalezljivih bolezni, saj bo zbolelo devet od 10 dovzetnih oseb, mogoči so tudi težji poteki bolezni, ki se lahko v nekaterih primerih končajo celo s smrtjo. Med zbolelimi so tudi taki, ki so bili cepljeni z enim ali dvema odmerkoma cepiva nekateri kljub cepljenju ne razvijejo popolne zaščite.
Nalezljive ošpice
Ošpice so zelo nalezljiva virusna bolezen, za katero so značilni povišana telesna temperatura, nahod, kašelj, vnetje očesnih veznic in pojav značilnega kožnega izpuščaja. Ta se pojavi na obrazu od tretjega do sedmega dneva bolezni in se potem razširi po telesu in traja od štiri do sedem dni. Zapleti se lahko kažejo kot vnetje srednjega ušesa, pljučnica, driska in vnetje možganskega tkiva. Smrt je razmeroma redka. Največje tveganje za zaplete in smrt imajo dojenčki in imunsko oslabljene osebe, zapleti se pojavijo pri približno 30 odstotkih primerov.
Bolezen se prenaša s kužnimi kapljicami izločkov nosu in žrela okužene osebe (kihanje, kašljanje). Bolnik je kužen približno štiri dni pred pojavom izpuščaja in še štiri dni pozneje. Bolezen se najhitreje prenaša v okoljih, kot so vrtci, šole, množične prireditve. Ljudje, ki prebolijo ošpice, so trajno zaščiteni proti njim.
