HRASTNIK – Da je voda, ki priteče iz pipe, pitna in neoporečna, je za Slovence tako rekoč samoumevno. To pa ne velja za prebivalce Kala nad Hrastnikom, kjer se za to pravico borijo že več kot dve desetletji. Neuspešno.
Prekuhavajo, a ne vedo, zakaj
»Verjetno si je težko predstavljati, da v dobi, ko ima vsak človek dostop do računalnika in spleta, obstajajo ljudje, ki niso preskrbljeni niti s pitno vodo,« poudarja občinski svetnik Franc Bokal, ki na problem prebivalcev Kala nad Hrastnikom opozarja že leta. »Najbolj sporno se mi zdi to, da ljudje niti ne vedo, zakaj morajo vodo prekuhavati. Vsake toliko jih o tem opozorijo po radiu ali v katerem drugem lokalnem mediju, nihče pa jim ne pojasni, v katerem grmu tiči zajec.«
Najnovejše analize, ki jih je opravil Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, so (znova) pokazale, da je voda iz zajetja Kal nad Hrastnikom oporečna »zaradi prisotnosti koliformnih bakterij in E. coli, kar izkazuje sveže fekalno onesnaženje«. Iz laboratorija sporočajo še, da je vodo zato treba prekuhavati vse do skladnosti vzorca: »Ukrep prekuhavanja priporočamo, dokler upravljavec ne bo zagotovil skladnosti pitne vode z ustreznim procesom obdelave pitne vode (dezinfekcija) ali priključitve na drug nadomestni sistem.«
Dva prebivalca premalo
Zadeve bi se urejale hitreje, če bi bilo na Kalu vsaj 50 prebivalcev – pri tem številu mora država namreč po zakonu zagotoviti vodo iz javnega vodovoda, ki je povsod neoporečna. A spet se je pokazalo, da se slovenske javne službe (samo) v takšnih primerih kot pijanec plota držijo črke zakona; na Kalu je namreč le 48 prebivalcev, zato jim preskrba s pitno vodo ne pripada. »Naravnost bizarno je, da se zadeva ne uredi samo zato, ker ima Kal dva prebivalca premalo. Pa še ta podatek sploh ne vem, ali drži, takšno številko je pač posredovala hrastniška upravna enota. Izgovarjajo se, da je toliko stalnih prebivalcev Kala, začasnih pa da jim pač ni treba upoštevati!« se jezi Bokal.
Poudari, da ni problem le v vodi za pitje: »Kalčani se s to vodo tudi umivajo, večina jih ima kmetije, kar pomeni, da z oporečno vodo perejo stroje in tako naprej. Problem je kompleksen in ga je treba rešiti. Prav nedopustno je, da se zadeve že dve desetletji niso premaknile nikamor!«
Občina čaka – Evropo
Z vprašanji o spornem vodovodu na Kalu smo se obrnili na hrastniško občino, kjer so, kot nam je povedal njihov predstavnik Tomaž Sihur, s težavo seznanjeni. A kot dodajajo, ima vodovod na Kalu »status vaškega vodovoda in ni del javne infrastrukture v javnem upravljanju v okviru izvajanja gospodarske javne službe vodooskrbe v Občini Hrastnik«. Bokal na to odgovarja: »Boli me, da v naši občini živijo ljudje, ki nimajo niti pitne vode. Zato se mi zdi nenavadno, da občina z županom na čelu na vsakem koraku poudarja, da se jih te težave v resnici sploh ne tičejo, ker je zakon pač tako napisan.«
Kaj je bakterija E. coli? Escherichia Coli (E. coli) je bakterija, ki je normalno prisotna v debelem črevesu toplokrvnih organizmov. Kot prva se naseli v sluznici črevesa dojenčka približno 40 ur po porodu in tam ostane vse življenje. Bakterije vrste E. coli so zaradi bioloških posebnosti nagnjene k mutiranju. Sevi lahko povzročijo številne nevšečnosti, kot so krvava driska, vnetja sečil ter vnetje in celo odpoved ledvic. Pri novorojenčkih povzro- čijo tudi t. i. neonatalni meningitis. Za okužbe z E. coli so dovzetne predvsem manj odporne osebe (mlajši, starejši) in v primeru okužbe sečil so bolj dovzetne ženske. Sevi E. coli okužijo rane in v primeru večjih vnetij sta možni zastrupitev in smrt. Seve E. coli lahko zaužijemo predvsem z okuženo vodo, neumito zelenjavo, slabo termično obdelanim mesom, sirom, mlekom. Nalezemo se je z osebnim stikom tako z ljudmi kot tudi domačimi ljubljenčki. Po novejših |
Na hrastniški občini dodajajo, da so – čeprav jim ne bi bilo treba – pristopili k pripravi projektne dokumentacije za izvedbo naložbe za ureditev vodovoda. »Ta pa je vsekakor povezana s pridobitvijo evropskih sredstev,« razloži Sihur. Po oceni občine vrednost projekta znaša več kot 500.000 evrov. Bokalu se ta številka sicer zdi previsoka, saj je prepričan, da bi se vodno zajetje dalo urediti ceneje. Na občini pa vztrajajo: »Takšen znesek je za proračun občine Hrastnik trenutno velik zalogaj. Pričakujemo, da bo resorno ministrstvo s spremembo operativnega programa tudi za tovrstne naložbe zagotovilo potrebna sredstva.«
Od Poncija do Pilata
Ko smo za odgovore zaprosili ministrstvo za okolje in prostor (MOP), so nas tam z enim stavkom napotili drugam: »Na MOP smo pristojni za vodovod kot infrastrukturo, kakovost pitne vode pa je v pristojnosti ministrstva za zdravje, zato vas prosimo, da se obrnete na njih.« No, tam naših vprašanj prav tako niso obravnavali, temveč so jih preposlali naprej, in sicer Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Od tam so odgovorili: »Prebivalci Kala nad Hrastnikom se preskrbujejo iz sistema z manj kot 50 uporabnikov, brez javnega ali živilskega objekta. Pravilnik o pitni vodi se ne uporablja za pitno vodo iz sistemov za preskrbo s pitno vodo, ki zagotavljajo manj kot povprečno 10 kubičnih metrov vode na dan ali preskrbujejo manj kot 50 oseb, o čemer mora prebivalce obvestiti lokalna skupnost, razen če se voda uporablja za preskrbo javnih objektov, objektov za proizvodnjo in promet živil in objektov za pakiranje pitne vode.«
Dodali so, da mora v primeru preskrbe s pitno vodo lokalna skupnost prebivalce poučiti o možnih ukrepih za varovanje zdravja pred škodljivimi učinki zaradi onesnaževanja vode, ki se uporablja kot pitna. »Če obstaja utemeljen sum, da je potencialno nevarna za zdravje ljudi, mora lokalna skupnost prebivalcem takoj posredovati priporočila za primerno uporabo takšne vode.« Na koncu so dodali še: »NIJZ kot strokovna institucija načelno podpira iniciativo za dostop do zdravstveno ustrezne pitne vode za vse.«
Hrastničani politikom in javnim institucijam na takšne odzive odgovarjajo, da štejejo dejanja, ne besede.