Dva meseca brez vode in stranišča

LJUBLJANA – Darja Tomc iz Črne vasi na Ljubljanskem barju je le ena izmed skoraj tisoč mater z območja Mestne občine Ljubljana (MOL), katerih malčka v prvem poskusu niso sprejeli v vrtec. Je pa nemara med redkimi, ki so se ojunačili, in o svoji težavi je pisala županu Zoranu Jankoviću: »Kot občanka se obračam na vas z zelo težko prošnjo, da mi pomagate pridobiti vrtec za šolsko leto 2014/2015. Vlogo za hčer Nino, rojeno maja lani, sem oddala v vrtec Galjevica, kamor sta že hodila starejša hči in sin (letos vstopa v šolo). Zaradi velikega števila prošenj za ta vrtec in premalo doseženih točk, 142, je bila odklonjena. Kot drugo možnost sem vpisala vrtec Pod Gradom, enota Prule, kjer pa najverjetneje iz enakih razlogov tudi ne bo sprejeta.«

Hipotekarno posojilo

Darja v pismu še razloži: »Ker se soočam z veliko denarno stisko – verjamem, da niste pozabili leta 2010 in moje družine, saj smo takrat, ker smo ostali brez strehe nad glavo, pri vas iskali premostitveno pomoč – mi je zelo pomembno, kako daleč od svoje službe v centralnih delavnicah Slovenskih železnic na Zaloški vozim otroka v vrtec. Vsak prevoženi kilometer, vsaka odsotnost z delovnega mesta zaradi varstva otroka posledično prinaša manjši prihodek in s tem tudi težji mesec, saj imava z možem hipotekarni kredit za novo hišo, ki smo jo bili prisiljeni zgraditi po poplavah pred štirimi leti.«

Darja je zaposlena kot referentka v mehanični delavnici v državni lasti, mož kot elektroinštalater pri zasebniku. Plači ne izstopata iz povprečja za takšni delovni mesti, a nikakor nočeta stokati. S tremi otroki čez mesec shajajo, pravi Darja: »Sicer brez presežkov, a ne da bi nam kaj primanjkovalo. Morje si lahko privoščimo vsako drugo, tretje leto.«

Tomčeva pošteno delata in plačujeta davke, stroške vrtca sta (za starejša dva otroka) plačevala redno.

Jezi pa ju, da ju na centralnem čakalnem seznamu ljubljanskih vrtcev prehitevajo prosilke in prosilci, ki ne navedejo resničnih podatkov: »Namišljeni oziroma samo na papirju socialno ogroženi, brezposelni, samohranilke – ki pa v resnici niso nič od tega. Nekateri starši otrok iz istega vrtca se pač poznajo, stanujejo v soseščini. Tako slišiš za obrtnika, ki s partnerico lepo skupaj živita, a nista poročena in je ona prijavljena kot samohranilka. Pridobi več točk in sprejem otroka prej kot mi, ki povemo po resnici. Preračunljivcem bi odklenkalo, le če bi centri za socialno delo dosledno preverjali dejansko stanje.«

Darja poudari: »Smo mlada družina s tremi otroki in zaposlenimi starši. Moj delovni urnik je osem ur. Vsaka odsotnost zmanjša dohodek, kar že lahko ogrozi plačevanje hipotekarnega posojila. Skratka, ne prosim nič drugega kot le za prosto mesto v vrtcu.«

Točke gor, točke dol

Darja se je na MOL pogovorila z Marijo Fabčič, ki vodi oddelek za predšolsko vzgojo in izobraževanje: »Vseh zavrnjenih otrok je bilo ob mojem obisku 896. Fabčičeva je povedala, da MOL vodi tudi spisek, kateri vrtci imajo še kakšno prosto mesto. Tem razporejajo otroke s seznama po vrstnem redu doseženih točk. Tako lahko dobi tvoj otrok oddaljen vrtec. A dvakratna vsakodnevna vožnja je za naš družinski proračun precejšen dodaten strošek. Kot mati ali oče lahko razporeditev otroka v oddaljen vrtec sprejmeš ali ne, a če ne sprejmeš, so posledice. Naslednje leto, ko moraš z otrokom ponovno stopiti v čakalno vrsto, si pri točkovanju zaradi odklonitve oddaljenega vrtca prikrajšan za 10 točk, ki bi ti sicer pripadale za enoletno čakanje. Zase lahko rečem, če bi dobila vrtec na primer v Šentvidu, bi ga morala odkloniti, ker je preveč oddaljen tako od moževega kot tudi mojega kraja zaposlitve in seveda našega bivališča. Bojazen pred tem, da nam bodo ponudili preveč oddaljen vrtec, je razlog, da sem pisala županu.« Ali lahko v takih primerih župan sploh posreduje, smo se na glas vprašali, pa je Darja odgnala dvom: »Menda ja, saj so mi uradne osebe predlagale, naj grem z mojim problemom k njemu na dneve odprtih vrat. Tudi kolegica mi je povedala za dva otroka, da so ju tako sprejeli v vrtec. To je torej pot, ki jo lahko uberem tudi sama. Zato sem najprej poskusila pisno, če župan ne bo odgovoril, bom šla še na njegov dan odprtih vrat.«

Pojasnila 
mestne uprave

O problematiki smo vprašali še na mestni upravi. Iz izčrpnega odgovora že omenjene Marije Fabčič kot ključne povzemamo naslednje ugotovitve. Vpis in sprejem otrok v vrtec sta določena z zakonskimi in podzakonskimi akti ter mestnim odlokom, pri čemer »župan na sprejem otrok v vrtec ne more vplivati«. Starši, ki so se odločili samo za vrtec prve oziroma druge izbire, tvegajo, da bodo dlje čakali. Za Tomčeve se je medtem uredilo, njihova »deklica je bila razporejena v vrtec Pod gradom, saj se je v tem času pojavilo prosto mesto zaradi odstopa drugih staršev«.

Na čakalnem seznamu je bilo konec junija »še 684 otrok prvega starostnega obdobja«: »Med temi je bilo le 14 otrok takšnih, katerih starši izpolnjujejo pogoj stalnosti bivanja, hkrati pa so se pri izbiri vrtca odločili za možnost 'kamorkoli'. Noben izmed teh 14 otrok pa ne izpolnjuje starostnih pogojev.«

Vsekakor si močno prizadevajo za večjo vključenost otrok v javno mrežo vrtcev. »Od septembra 2006, ko smo na MOL zaznali povečan vpis, do marca 2014 smo od prvotnih 687 oddelkov z adaptacijami, rekonstrukcijami, prizidavami in novogradnjami oblikovali 771 oddelkov, kar pomeni, da smo odprli 84 novih oddelkov oziroma 17 vrtcev s 5 oddelki,« ter tako »dosegli trenutno 86-odstotno vključenost otrok v vrtce, medtem ko je slovensko povprečje 75,6 odstotka«. Lanska raziskava je tudi »pokazala, da je večina, kar 91,6 odstotka, anketiranih staršev, z vrtcem v celoti zadovoljna«. K temu še dodajajo, da se »številčno velike generacije otrok že vpisujejo v osnovno šolo, kjer smo že začeli projekt povečanja osnovnošolskega prostora«, tudi z večjimi ali manjšimi prizidki.